Ferenc Kiraly je tudi dobitnik Munkacsyjeve nagrade, najprestižnejšega madžarskega priznanja za dosežke v likovni umetnosti. Foto: Cankarjev dom
Ferenc Kiraly je tudi dobitnik Munkacsyjeve nagrade, najprestižnejšega madžarskega priznanja za dosežke v likovni umetnosti. Foto: Cankarjev dom
Pablo Picasso
Ferenca Kiralyja je tako kot Pabla Picassa navdušila afriška umetnost. Ta se izraža v ostrih in odsekanih oblikah.

kipar Feren Kiraly.

79 skulptur v različnih materialih in 19 fotografij spomeniških in drugih večjih del pripoveduje retrospektivno zgodbo - zapisal jo je kustos Franc Obal iz Galerije Murska Sobota - o kiparju, ki ostaja tudi danes zvest tradicionalni ročni izdelavi oziroma tradicionalnemu kiparskemu delu. Pri Kiralyjevem delu je zato ohranjen pristen ustvarjalni stik med umetnikom in materialom, izdelki pa zato niso samo arteafakti brez sporočilnosti.

Kiralyjevi kipi, odporni na razkrajanje
S tem je povezano tudi to, da Ferenc Kiraly ostaja zagovornik kiparstva čvrstih oblik, poudarjanja telesnosti figur, statičnosti in stabilnosti kipov. Njegove skulpture nikoli niso bile podvržene "razkrajanju", ki je "prizadelo" kiparstvo postmodernizma. Kot je v spremnem besedilu k razstavi zapisala Nina Pirnat Spahić, "se je konec 70. let 20. stoletja v duhu skrajnih konsekvenc postmodernističnega redukcionizma kip rešil polne telesnosti in se odkril kot risba v prostoru".

Pozneje je prihajalo tudi do trenda skulptur, ki so pravzaprav konglomerati sopostavljenih in (ali) spojenih delov, pogosto privzetih iz različnih predmetov. Kiparstvo kot industrija, v boljšem primeru kot manufaktura ali obrt. Kiraly se sicer v 90. letih usmeri tudi h kiparstvu, ki gradi na skulpturah iz več materialov, vendar to delo ostaja konstruktivno in izvirno.

Izslediti vplive afriške umetnosti
V Kiralyjevi umetnosti je mogoče opaziti tudi vplive afriške umetnosti, pod vtisom katere je v svoje delo ostro obsekane ploskve in robove vnesel tudi Pablo Picasso. Umetnik pa se je oblikoval pod vplivom še enega kulturnega okrožja. Kiralyjevo delo je na novo pot krenilo po študijskem potovanju po ZDA leta 1968. Tedaj je klasično antropomorfno kiparstvo začel vedno bolj nadomeščati z bolj abstrahiranim in k simbolni govorici usmerjenim izdelkom.

Ob pregledu opusa Ferenca Kiralyja in časovnice njegove kariere je opaziti še več preskokov - motivnih, slogovnih in tehničnih -, a na tem mestu omenimo le še zvrsti, ki so vključene v razstavo. Razstavljene so portretne plastike, oble plastike malih in večjih dimenzij, reliefi, intarzije, skulpture, postavljene v eksterier, in monumentalna spomeniška plastika.