Z zasedbo Prepozno za krokodile, dokončno pa z duetom Juhej in Vuhmepiš, si je ustvaril podobo samosvojega in pronicljivega glasbenika, ki ga je z Zrnom le še podkrepil. Na njem ni skoparil z lastnim videnjem folk in kantavtorskega šansona, kateremu pa je, namesto pričakovane radožive razigranosti, dodal več lirične milozvočnosti.

Nepretenciozne, tu in tam celo ležerne, tradicionalno obarvane skladbe tako po večini, kljub vseprisotni harmoniki, niso namenjene množičnemu rajanju.

Ocena: -4; piše Dušan Jesih