Pogled razstave z naslovom Šolska moda na fotografijah katere sega do leta 1880. Kot opozarja tudi muzejska svetovalka Marjetka Balkovec Debevec, fotografije vendar niso nujno povsem verodostojno gradivo o tem, kako so nekoč izgledali učenci in učitelji. Če je bil fotograf napovedan, so se namreč zelo verjetno vsi potrudili, da so na fotografiranje prišli kar najbolj urejeni.

Visok družbeni položaj skrbno urejenega učitelja
Zanimiv vidik razstave je predstavitev položaja učitelja. Na začetku tokrat obravnavanega obdobja so bili učitelji del maloštevilne skupine izobražencev, njihovo delo je bilo zelo cenjeno in njihov položaj v družbi visok. To se je kazalo tudi na oblačilnem videzu učiteljev, ki so sledili uglajeni meščanski modi. S svojim urejenim videzom so skušali biti tudi vzor učencem, ki so jih spodbujali, naj se skrbno češejo in umivajo.

Zanimivo je, kako zmotna je predstava o tem, da so včasih šolarji morali nositi uniforme. Na Slovenskem jih namreč nikoli niso uvedli, so pa bile razširjene enotne čepice z označeno številko razreda, ki so jih nosili dijaki na nekaterih gimnazijah, predpisana oblačila pa so bila značilna za učenke uršulinskih šol ter učence kmetijsko-gospodinjskih in nekaterih obrtnih šol.

Na koncu ostanejo le kavbojke
Oblačila danes med mladimi veljajo za statusni simbol in so pogosto tudi neke vrste sredstvo za vstop v 'pravo družbo'. Kot takšna pa so pri otrocih iz revnejših družin tudi vir žalosti in včasih celo obupa. Prav zato, da socialne razlike med družinami ne bi motile pouka in odnosov med učenci, je bila po drugi svetovni vojni razširjena navada, da so učenci pri pouku nosili halje. Ta navada je bila sicer razširjena tudi že prej, in sicer na šolah, ki so pred vojno sodile pod italijansko oblast. Najbolj nepresenetljivo spoznanje, ki ga podaja razstava, pa je, da so bile od sedemdesetih let naprej med učenci najbolj priljubljeno oblačilo kavbojke.

P. B.