Alan Bennett: Nenavadna bralka Foto: Vale Novak
Alan Bennett: Nenavadna bralka Foto: Vale Novak

Ampak saj knjige, kot zagotovo veste, le redko vzpodbudijo tok dejanj. Knjige samo potrdijo, kar ste, morda nezavedno, že sklenili storiti. Knjigo vzamete v roko zato, da podpre vašo odločitev. Zdi se, da ena knjiga pripelje do druge.

Kraljičin odgovor ljudem, ki so v pogovoru z njo za najljubšo knjigo razglasili Harryja Potterja.

Če se njeni korgiji ne bi vznemirili zaradi čudnega vozila, parkiranega na kraljevem posestvu, kraljica nikoli ne bi spoznala westminstrske potujoče knjižnice in kuharskega pomočnika Normana (ki kot njen 'knjižni guru' pozneje postane državni sovražnik številka 1; no, 2) in nikoli ne bi postala 'nenavadna bralka'. Njena strast do branja ne bi postala tako velika, da zaradi nje začne zanemarjati svoje javne dolžnosti in požirati dela tako klasikov (in to celo francoskih, pa še homoseksualnih!) kot piscev na meji pogrošne literature. Kraljica se z branjem prvič prepusti nečemu, kar ni njena dolžnost. Kako sebično …



Nenavadna bralka – naslov seveda namenoma spominja na delo Virginie Woolf Navadni bralec iz leta 1925 (v zbirki esejev je pisateljica razkrila svoj pogled na literarno kritiko) je zgodba prav o tem: kako branje zasvoji in kako se z njim odpirajo novi, neosvojljivo velikanski svetovi. Branje odpira tok mislim in razmišljanju o svetu in nas v njem – z branjem postanemo ljudje, človeškost pa je lastnost, ki je za kraljico že kar nespodobna … Tako kot sebičnost. V angleščini je izvirni naslov, The Uncommon Reader, večslojen tudi zaradi pomena besede common, commoner – navaden, nekdo, ki ni modre krvi oz. pripada nižjemu družbenemu sloju, plebejski.
Leta 1934 v sivem Leedsu rojeni Alan Bennett je eden vodilnih sodobnih angleških dramatikov, pisateljev, scenaristov in igralcev in eden najslavnejših še živečih satirikov, ovenčan s številnimi priznanji kritikov in priljubljen med občinstvom. Z novelo Nenavadna bralka je ustvaril delo, ki bi ga na videz lahko uvrstili v kategorijo lahkega branja, nečesa, kar prebereš v nekaj urah, a z »navadnim bralcem« ostane dlje, kot je pričakoval in ga bolj spodbudi k 'nenavadnim' mislim, kar dobro povzema tudi misel naslovne junakinje: "Knjiga je sredstvo, s pomočjo katerega sprožiš domišljijo."

Alenka Klun

Ampak saj knjige, kot zagotovo veste, le redko vzpodbudijo tok dejanj. Knjige samo potrdijo, kar ste, morda nezavedno, že sklenili storiti. Knjigo vzamete v roko zato, da podpre vašo odločitev. Zdi se, da ena knjiga pripelje do druge.

Kraljičin odgovor ljudem, ki so v pogovoru z njo za najljubšo knjigo razglasili Harryja Potterja.