Oglas
Tudi zato velja opozoriti na evropski dan judovske kulture, ob katerem je tudi v Ljubljani in Mariboru potekala vrsta prireditev, s katero želi Judovska skupnost Slovenije predstaviti posebno judovsko kulturo in tako prispevati k njenemu ohranjanju. Iz programa velja omeniti sprehod po poteh judovske Ljubljane; s Čevljarskega mostu nas je pospremil Klemen Jelinčič Boeta. V prostorih Judovske skupnosti pa so pripravili predavanje Prisotnost Judov na slovenskih tleh. Ljubljanski program je ponudil še eno razpravo; v Mestnem muzeju pa je potekala okrogla miza na temo Judovska moč.
Mariborska sinagoga - središče judovstva pri nasOsrednji dogodek dneva, katerega častno pokroviteljstvo je letos prevzel predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek, je potekal v Mariboru. To je bil koncert skupine Keel Klezmer Band, ki je na Židovskem trgu predstavljala glasbo klezmer. Velik del programa se je v Mariboru odvijal predvsem zato, ker mesto ob Dravi s svoj obnovljeno sinagogo predstavlja pravzaprav najvažnejši del judovske dediščine v Sloveniji. Sinagoga, ki jo vodi Marjan Toš, je tudi tista, ki je tokrat uredila razstavo o judovskem vsakdanjiku, veri, tradiciji, prehrani in praznikih. Razstava je bila pred časom že na ogled v ljubljanskem Mestnem muzeju.
V sloveniji evropski dan judovske kulture šele drugič
Evropski dan judovske kulture je še mlad praznik. Vse se je začelo leta 1996, in sicer s pobudo organizacije B'nai B'rith Hirschler, ki je tedaj skupaj z Zavodom za turizem v Spodnji Alzaciji priredila dan odprtih vrat. Pobudi so se že naslednje leto priključili drugi francoski departmaji ter Nemčija, Švica, Italija in Španija. Prišlo je do učinka snežne kepe in vsako leto se je projektu pridružilo več držav. Lani, ko je število sodelujočih držav doseglo število 30, je prvič sodelovala tudi Slovenija.
Slovenski program - z dnevom odprtih vrat sodeluje še sinagoga v Lendavi - je del vseevropskega programskega sklopa, ki bo 2. septembra potekal v več deset mestih po vsej Evropi. Judovska kultura, ki je bila do začetka druge svetovne vojne močna soustvarjalka evropskega kulturnega življenja, je namreč manjšinska kultura in kot takšna se lahko ohrani le s posebnimi pobudami, pri katerih sodelujejo tudi Nejudje. To velja tudi za Slovenijo, kjer naj bi živelo okoli 300 Judov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje