Zgodovina utrdbenih sistemov Postojnsko-ljubljanskih vrat sega v čas rimskega imperija, ko so rimske legije prodirale v Norik in Ilirijo. Foto: EPA
Zgodovina utrdbenih sistemov Postojnsko-ljubljanskih vrat sega v čas rimskega imperija, ko so rimske legije prodirale v Norik in Ilirijo. Foto: EPA

/.../ Alpe v vijuge dolin tesnijo težavne dohode, z gmotami skalnih pečin razpenjajo čvrste zapahe. Roka nobena teh vrat ne odpre: le Avgust jih odklene. Toda tirana prevaral je up: z razrušenih stolpov švigajo zublji v nebo, trdnjave se v dimu kadijo, mož ubitih grmade se razraščajo v grič, da globel se v eno s slemeni izravna /.../

Rimski pesnik Klavdij Klavdijan, 4. stoletje.
Celjski grad
Gradnja utrdbenih sistemov je razcvet doživela v obdobjih močnih držav, ki so zmogle financirati takšne projekte. Foto: Ad Pirum
Mitralješki bunker na pobočju Ratitovca
Največ ohranjenih utrdb izvira iz časa med obema svetovnima vojnama, ko je Jugoslavija ob rapalski meji gradila Rupnikovo obrambno linijo. Foto: Ad Pirum

Strateški pomen Postojnsko-ljubljanskih vrat oz. geografskega območja, ki ga je Winston Churchill imenoval Ljubljana Gap, je bil prepoznan že v antiki. Kot v knjigi Utrdbe na Slovenskem - Vodnik po utrdbah v Sloveniji in bližnji okolici zapiše Aleksander Jankovič Potočnik, vodja utrdbološkega združenja Ad Pirum, so tod rimske legije korakale v Norik in Ilirijo ter dalje na Vzhod, z Vzhoda pa so nazaj vdirali Huni, Ostrogoti, Vizigoti in Markomani. Ta strateški pomen Postojnsko-ljubljanskih vrat se je odrazil tudi v gradnji utrdb na tem območju, katerih zgodovino si lahko ogledamo na razstavi Pregled utrdbenih sistemov Postojnsko-ljubljanskih vrat. Utrdbe na Slovenskem.



Idealne utrdbe zunaj slovenskega državnega ozemlja
Ob omembi idealnega utrjenega mesta Palmanova, katerega obzidje in značilna zvezdasta oblika sta se ohranila do danes, nam Jankovič Potočnik pove, da so se do danes ohranile tudi nekatere druge idealne oziroma vzorčne utrdbe, vendar pa so vse zunaj današnjega slovenskega državnega ozemlja. Primer takšne utrdbe na zahodnem robu slovenskega ozemlja je Gradišče, ko govorimo o vzhodnejših deželah pa velja omeniti Karlovac. Nastanek Karlovca je namreč povezan z odločitvijo dežel Kranjske, Štajerske in Koroške, da investirajo v obrambo proti Turkom zunaj svojih meja. Z dograditvijo Karlovca se je razbremenil tudi pritisk na Črnomelj, ki je bil prej nosilec obrambe proti Turkom.

Obdobja razcveta gradnje utrdbenih sistemov
V zgodovini slovenskega ozemlja je mogoče prepoznati več obdobij razcveta gradnje utrdb. Aleksander Jankovič Potočnik nam pove, da gre za "obdobja, ko so ta prostor obvladovale državne tvorbe, ki so bile ekonomsko dovolj močne, da so si lahko privoščile gradnjo velikih utrdbenih sistemov; takšna obdobja so se močno razlikovala od fevdalizma, ko si je vsak fevdalec zgradil lasten utrjeni grad oziroma utrjeno bivališče". Prvo takšno obdobje nastajanja velikih utrdbenih sistemov je bilo obdobje rimskega imperija, ko nastane Claustra Alpium Iluliarum.

Drugo je bilo obdobje vzpona habsburškega cesarstva na eni in porasta ekonomske moči Beneške republike na drugi strani, ko je mejna črta med tema obema državnima tvorbama postala utrjena mejna črta. Tretji faktor, ki je prispeval k gradnji utrdb, je bila obramba proti Turkom, v 19. stoletju so nastajale utrdbe kot obramba proti Francozom, po letu 1850 pa se oblikuje utrjena linija proti Italiji, ki je imela tudi veliko vlogo v prvi svetovni vojni. Zgodovina utrdb se konča sredi 20. stoletja, ko se z razvojem letalske in tankovske vojaške tehnologije spremeni strategija vojskovanja in klasične utrdbe nimajo več prave vloge.

Poleg našega sogovornika so razstavo oblikovali še Marko Frelih (Claustra Alpium Iuliarum), Peter Fister (protiturški tabori), Anton Marn, Igor Sapač (srednjeveški in renesančni gradovi, utrdbe v obdobju renesanse in baroka) in Matej Zupančič (Claustra Alpium Iuliarum).

Polona Balantič

/.../ Alpe v vijuge dolin tesnijo težavne dohode, z gmotami skalnih pečin razpenjajo čvrste zapahe. Roka nobena teh vrat ne odpre: le Avgust jih odklene. Toda tirana prevaral je up: z razrušenih stolpov švigajo zublji v nebo, trdnjave se v dimu kadijo, mož ubitih grmade se razraščajo v grič, da globel se v eno s slemeni izravna /.../

Rimski pesnik Klavdij Klavdijan, 4. stoletje.