Prešernovo gledališče Kranj je ob bližajočem se Tednu slovenske drame pripravilo tudi zadnjo abonmajsko premiero v tej sezoni. Klasično intimno dramo Avgusta Strindberga Gospodična Julija je režirala Mateja Koležnik.

Boj moči in spolov
Dramaturginja Marinka Poštrak je prepričana, da je klasični tekst smiselno igrati vedno znova, saj v vsakem obdobju in času pomeni poseben izziv. "Preverjamo klasično delo, ki v konkretnih razmerah spregovori o večnih odnosih, v tej drami sta to odnosa gospodarja in hlapca ter moškega in ženske." Predstava, ki velja za najbolj znano in tudi največkrat uprizarjano dramo iz zgodnjega, naturalističnega obdobja kontroverznega dramatika Avgusta Strindberga, bo seveda največja preizkušnja za glavna igralca, Vesno Jevnikar in Petra Musevskega.

"Predstava bo imela slabe in fenomenalne dneve"
Tokratna uprizoritev pa je posebna po tem, da je Julija 20 let starejša, kot je v tekstu - ima 45 let. "To so leta obračunov, ko neke diagnoze, ki je nisi počistil, pridejo ven. To je izjemno natančno zapisana patologija," pravi režiserka. Drama je za igralce, predvsem za Jevnikarjevo, zelo težka. "Igralci morajo brez oklepa na odru v celoti zagristi v to in se poglobiti sami vase. Zato je to predstava, ki bo imela svoje slabe in fenomenalne dneve," meni Koležnikova, ki je dodala, da je od igralke izjemno težko zahtevati, da koplje po krizi srednjih let in pokaže tisto, kar ji sicer čas ne dovoljuje.

Pri predstavi sodelujejo še scenograf Ivo Knezović, kostumograf Alan Hranitelj, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, asistentka režije Katarina Bistrović Darvaš, lektor Jože Faganel in oblikovalec luči Drago Cerkovnik, kot dramaturginja pa poleg Poštrakove še Ana Kržišnik. Najbolj odločilna je sicer igralska zasedba, ki jo poleg Jevnikarjeve in Musevskega sestavljajo še Vesna Slapar, Jošt Cvikl in Asima Avdić.

Nesrečno življenje švedskega naturalista
Johan August Strindberg (1849-1912) je bil trikrat poročen, neuspešni zakoni pa so še poglobili osebnostno in svetovnonazorsko krizo, v katero je pogosto zapadal. Krizna obdobja, ki jih je preživljal, pa so bila tudi najbolj plodovita obdobja v njegovem življenju. V slovenščino so prevedene še drame Oče, Velika noč, Inferno, Sanjska knjiga in Sonata strahov. Gospodična Julija ne razkriva le razmerij med spoloma, temveč tudi socialno nasprotje aristokratskega in plebejskega sveta; s to potezo se prizorišče drame razširi, postane večplastno, a vendar ohrani posebnosti Strindbergovega pisanja.