Sedem različnih pogledov. Foto: Škuc
Sedem različnih pogledov. Foto: Škuc

Na razstavi, ki so jo odprli 5. 1. in bo svoja vrata zaprla 2. 2., se umetniki Emese Benczúr, Uglár Csaba, Miklós Erhardt, Ádám Kokesch, Szacsva y Pál, Kisspál Szabolcs, Keserue Zsolt spopadajo z vprašanjem vrednost turbo kapitalistične družbe. Razstavljena dela se na različne načine posvečajo problematiki posameznika v družbi in njegove pozicije proti sistemu moči, ki se zrcalijo na različnih nivojskih stopnjah. Tako razkrivajo dela zgodbe, ki jih gledalec lahko prebira kot zgodbo slehernega izmed nas.

"Hitre spremembe in neprestano spreminjanje sveta, ki izhaja iz hlastanja človeka po vedno "več", ki želi prekositi samega sebe, ki nikoli nima dovolj, nas potiskajo v neprestani "dir" proti tisti beli liniji, ki pomeni cilj. Za črto se odpira nova proga in nove zmage. Konca ni videti, vendar vedno hitreje in brezkompromisno drvimo naprej. Ljudje postajamo brezčutne kreature, polne želje po uspehu in kot hrčki poganjamo kolo nenasičenega kapitalizma. Vsi vse imamo in vsi smo nezadovoljni, pa nihče ne ve zakaj," je ob predstavitvi razstave zapisala kustosinja Alenka Gregorič.

V svojem videu se Uglár Csabe posveča religiji in njenemu ceremonialnemu procesu, ki ponuja enega izmed možnih pobegov iz realnosti. Prav tako z videom razkriva občutek ujetosti in ne nezmožnost pobega Szabolcs Kisspál, ki je svoj izdelek poimenoval The Edge. Dreigroschen nosi naslov delo umetnika Miklósa Erhardta, ki se je kritike družbe lotil bolj direktno preko krute realnosti vsakdana. Ádám Kokesch je svoje skulpture sestavil iz najdenih odpadkov civilizacije, pobarvanih in lakiranih. Produkti so tako postali nosilci ideje prostorov, kjer ti nastajajo.

Malih, komaj opaznih življenjskih zgodb se dotika umetnost Zsolta Keserue. Te skrbno zapakira v in jih postavi pred gledalca. V posodah namenjenih večinoma prehrambenim artiklom, se tako nahajajo podobe vzete iz vsakdanjega okolja, ki se v obliki light boxov zrcalijo pred našimi očmi. Video Szacsve y Pála zaznamuje nasičenost s podobami, ki jih je umetnik ponazoril s prepletanjem videozapisov, pospa se predstavlja z delom Never close enough to things, ki združuje kratke tekste z materiali, na katerih se besedila nahajajo.