Oglas
Muzejski večeri v Arhitekturnem muzeju so del prizadevanj za to, da bi Slovenci bolj cenili delo tistih, ki so oblikovali našo urbano pokrajino. Prvi od večerov v letu 2006 je bil posvečen arhitektu in slikarju Borisu Kobetu. O Plečnikovem študentu in ljubljanskem mestnem arhitektu - njegovo delo lahko spoznate tudi na razstavi v Cankarjevem domu - so spregovorili 17. 1.
V Kobetovo kariero se je kot nož zarezalo obdobje druge svetovne vojne, ko je bil interniran v taborišče v Dachau. Čeprav grozljiva življenjska izkušnja, pa je ravno bivanje v Dachauu botrovalo nastanku enega najbolj prepoznavnih del Borisa Kobeta - igralnih kart s podobami groze in smrti.
Leta 1946 je Boris Kobe postal vodja odseka za visoke gradnje in urbanizem pri Mestnem ljudskem odboru Ljubljana, do upokojitve leta 1975 pa je ostal pomemben člen izobraževalnega procesa na Fakulteti za arhitekturo. Kot prvemu arhitektu je univerza v Ljubljani Borisu Kobetu leta 1976 podelila naslov zaslužni profesor.
Poleg že omenjenih sprehodov v slikarstvo, se je Boris Kobe zanimal tudi za knjižno ilustracijo, ukvarjal pa se je tudi s filmsko in gledališko scenografijo. Umrl je leta 1981, posthumno - leta 1982 - pa so mu podelili Plečnikovo nagrado za arhitekturo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje