Na postavitvi, ki bo na ogled do 8. marca, so razstavljene fotografije, nastale med letoma 1945 in 1988, torej v obdobju, ko je fotograf še aktivno ustvarjal.

Fotografovo ustvarjanje tokrat ni predstavljeno s cikli (kot so na primer Okna, Odsevi, Akti, Pokrajine, Vagoni, Znaki in Številke), v katere je umetnik rad razvrščal svoje delo, ampak gre za izbor nekaterih znanih in manj znanih fotografij. Po besedah kustosa Sarivala Sosiča opredeljujejo te Zdovca kot ustvarjalca z natančnim, spretnim in premišljenim odnosom do izbire motivike in tematike.

Kot je še zapisal Sosič, fotografa ne zanima hipni vtis, »pač pa izostren, v fotografskem delovnem postopku izoblikovan odnos do zapisovanja medsebojnih razmerij svetlobe in teme, iskanja ustreznih položajev motiva ali figure v ambientu, pogledi spredaj, zadaj, v prostor, iz prostora, z visokega očišča ali pa izrazito frontalno«. Pri svojem delu se poglablja v detajliranost površin in predvsem odkrivanje struktur, ki tvorijo ploskve in se v končnem vizualnem efektu vključijo v razmerje linij, vertikalnih ali horizontalnih poudarkov, premišljene kompozicije in predvsem prelivanje odsevov ter odbleskov.

Od prvih korakov do samostojne fotografske poti
Leta 1929 v Ponikvah pri Celju rojeni Miroslav Zdovc se je za fotografa izučil pri Pelikanu v Celju leta 1947. Istega leta se je preselil v Ljubljano in se tam zaposlil pri Fotoliku. V Muzeju narodne osvoboditve se je zaposlil leta 1951, tri leta pozneje pa v Moderni galeriji. Po opravljenem mojstrskem izpitu je postal fotograf na likovni akademiji v Ljubljani, od leta 1979 je deloval v samostojnem poklicu. Prvič je samostojno razstavljal leta 1971, danes pa lahko njegove fotografije občudujemo po raznih stalnih in zasebnih zbirkah.

C. R.