Chagallov opus kaže izjemno širok izbor motivike, ki črpa iz literarnih predlog, kot sta Gogolj in Longus, Biblije, verskih obredov in provansalske pokrajine ter domačega Vitebska, pogosto pa je ta izbor zelo sintetično predstavljen. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Chagallov opus kaže izjemno širok izbor motivike, ki črpa iz literarnih predlog, kot sta Gogolj in Longus, Biblije, verskih obredov in provansalske pokrajine ter domačega Vitebska, pogosto pa je ta izbor zelo sintetično predstavljen. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Marc Chagall
Od Mrtvih duš do Cirkusa
Razstava Marc Chagall - Od Mrtvih duš do Cirkusa predstavlja 100 grafičnih listov, ki so nastali med letoma 1923 do 1980. Foto: MMC RTV SLO
Postavitev predstavlja serije grafik, ki so nastale kot spremljava za različna literarna dela. Foto: MMC RTV SLO

Ustvarjanje enega ključnih slikarskih imen 20. stoletja, Marca Chagalla, bo po uradnem odprtju od srede do 29. marca za javnost na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Postavitev se osredotoča izključno na Chagallova grafična dela, ki sta jih iz svoje izbirke posodila nemška zakonca Chris in Berni Fetzer.

Zbiratelja, ki jima je uspelo v svoji galeriji v nemškem mestu Sontheim zbrati kar 500 Chagallovih grafik, sta za ljubljansko razstavo izbrala 100 grafičnih listov, ki so nastali med letoma 1923 in 1980. Kot nam je pojasnil Berni Fetzer, sta pri izboru del sledila predvsem želji, da zajameta pregled celotnega umetnikovega grafičnega opusa in s tem njegovega ustvarjanja na splošno.

Od domače ceste do velikih mitoloških in bibličnih zgodb
Razstavljeni grafični listi so razdeljeni na posamezne tematske sklope, od svetopisemskih prizorov, ki so nastali po Vollardovem naročilu, mitoloških podob za antični roman Dafnis in Hloa Longusa iz Lesbosa, serije Arabskih noči, Gogoljevih Mrtvih duš do značilnih cirkusantov. Zelo pester izbor motivike je značilen za celoten umetnikov opus, v katerem se podobe iz domačega Vitebska, vaščani pri delu, predmeti iz religioznih obredov, petelini, godci, koze in drugi spomini spontano srečajo na slikah in ustvarjajo nekakšen otroški svet. Kot je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič, je Charles Sorlier v Mourlotovem ateljeju Chagalla večkrat opisal kot veliko dete, ki se vsako jutro znova rodi.
Chagall, ki je vedno zagovarjal, da je treba delati in verjeti v to, kar ustvariš, in se zato ni zmenil za teorije in manifeste, ki so klili v prvih desetletjih 20. stoletja, se je z grafiko prvič srečal, potem ko je dokončno zapustil domačo Sovjetsko zvezo in se za nekaj časa ustavil v Berlinu. Sledil je odhod v Pariz, kjer je ustvarjal najprej z jedkanico, nato pa v Mourlotovem ateljeju "odkril" litografijo. Ta je ostala njegova ljubljenka med grafičnimi tehnikami vse do konca, v njej pa je, kot piše Kovič, ustvaril več kot tisoč motivov.

Postavljanje novih standardov v litografiji
Konec 50. let je z 42 litografijami v sodelovanju s tiskarjem Charlesom Sorlierom za helenistično zgodbo Dafnis in Hloa postavil nove standarde v litografski tehniki. Opustil je standardni dvofazni postopek, pri katerem je prvi odtis namenjen konturam in kompozicijskim elementom, in se osredotočil le na barvne odtenke. Z uporabo zgolj barvnega odtisa pa je dosegel izjemne likovne učinke. Novost so začeli uporabljati tudi drugi grafiki, cikel Dafne in Kloe pa velja danes za vrhunec Chagallovega grafičnega ustvarjanja.

Druga pokrajina, druga svetloba
Zbirateljema Fetzer je z izbranimi deli nedvomno uspelo zaobjeti raznolikost Chagallovega opusa, v katerem v slogovnem oziru, torej pri obravnavi same risbe in vsebine, ne zasledimo nekih bistvenih prestopov. Pomembno so se po Kovičevih besedah spreminjali barvni poudarki, ki so bili vezani predvsem na spremembo okolja. Čisto drugačne so postale Chagallove barve in svetloba, ko se je preselil v Provanso in nato v Palestino.

35 let zbiranja
Fetzerjeva sta prvo delo svoje zbirke kupila pred 35 leti, potem ko sta njegovo delo zagledala pri Bernijevi sestri. Pet let pozneje sta ustanovila tudi svojo galerijo, v kateri dajeta še danes največji poudarek prav Chagallovi umetnosti oziroma njegovi grafiki. Sprva sta začela zbirati posamezna dela, po večjem nakupu 42-delnega cikla pa je nastala osnova za ustanovitev galerije. Svojo zbirko sta doslej predstavljala v različnih nemških mestih, Zürichu in Haagu, za vsako postavitev pa izbereta drugačen koncept.

Maja Kač
maja.kac@rtvslo.si









Serija Arabske noči, ki jo je Chagall izdelal na temo pravljic 1001 noči, je bila objavljena leta 1948. Umetnik je zanjo isto leto prejel nagrado na beneškem bienalu. Foto: Mestni muzej Ljubljana
V 30. letih 20. stoletja, ko sta Evropo pretresala gospodarska kriza in vzpon nacizma, so Chagalla vse bolj nagovarjale njegove judovske korenine. Naročilo jedkanic z biblijsko vsebino je, kot je zapisal Brane Kovič, toliko bolj ustrezalo takratnemu umetnikovemu razpoloženju. Poseben sklop na razstavi v Mestnem muzeju je posvečen tudi upodobitvam Davidovih psalmov. Foto: EPA
Na razstavi so predstavljene tako grafične upodobitve Exodosa, ki jih je Marc Chagall ujel v črno-beli tehniki, kot tiste, v katerih je pozneje isto tematiko vednarle uresničil tudi v barvah. Foto: EPA
Iz serije Dafnis in Hloa, ki jih je Chagall izdelal med letoma 1957 in 1960. Risbe za Longusovo antično zgodbo je umetnik izdelal med obiski v Grčiji, kamor se je odpravil s svojo drugo ženo Vavo Brodski. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Cirkuška motivika, kot stalna glasnica večnega spreminjanja in minljivosti, je bila prav tako pogosta sopotnica Chagallovega dela. Serija barvnih in črno-belih litografij pa je v 60. letih nastala na osnovi gvašev iz 20. let. Foto: MMC RTV SLO
Prav tako iz serije Cirkus. Motiviko je Chagall obogatil z značilnimi motivi osličkov, poročnih parov, glasbenikov in jezdecev. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Chagallov igrivi svet v žive barve ujetih petelinov, mesecev, osličkov in ptic. Foto: Mestni muzej Ljubljana