Beneška republika ni bila tiranija; državljani so smeli voliti svoje politične predstavnike. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Beneška republika ni bila tiranija; državljani so smeli voliti svoje politične predstavnike. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Sredozemlju. Redkeje pa Beneško republiko povezujemo z demokracijo.

Pa vendar je v Beneški republiki obstajala tradicija demokratičnega odločanja. Njen simbol so tudi volilne skrinjice. Dve, ki so ju restavrirali v muzejskih restavratorskih delavnicah, si lahko od 20. 10. ogledate na razstavi Bossolo v Pokrajinskem muzeju Koper.

Volilne skrinjice so uporabljali kar okoli 500 let in tiste, ki so se ohranile do danes, so materialni dokaz volilnega obreda v javnem življenju beneških mestnih samouprav. Malo je bilo držav, ki so pred letom 1797 - tedaj je propadla Beneška republika - izbiro družbenih predstavnikov zaupale ljudstvo. Skrinjici tako pripovedujeta tudi mnogostranski naprednosti Beneške države.

Če se boste odločili za ogled skrinjic, boste storili najbolje, če boste pokukali še v druge prostore Pokrajinskega muzeja Koper. Etnološka zbirka muzeja prikazuje materialno in duhovno dediščino tistega dela Slovenije, ki se je dolga stoletja razvijal pod vplivom italijanskega kulturno-civilizacijskega območja. Slovenska Istra, Brkini, Čičarija in gornji Kras izkazujejo prav posebno arhitekturno krajino, ki sta jo opredelila predvsem uporaba kamna in vdor beneške estestike. Pokrajinski muzej Koper predstavlja te posebnosti kamnite kulturne krajine, pripoveduje pa tudi, kako veliko vlogo je kamen imel tudi v gospodinjstvu, obrti in kmetijstvu tega obočja. Kamnoseštvo je bilo tu izjemnega pomena in je prebivalce "zalagalo" z veliko predmeti, ki so jim služili pri vsakdanjih opravilih.