Način dela Marjana Kozine nikoli ni bil skrivnost. Skladatelj in dirigent je o svojem delu in o svojih nazorih o umetnosti napisal več spisov. Foto: Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto
Način dela Marjana Kozine nikoli ni bil skrivnost. Skladatelj in dirigent je o svojem delu in o svojih nazorih o umetnosti napisal več spisov. Foto: Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto
Marjan Kozina je med drugim napisal tudi glasbo za film Kekec. Foto: Kinodvor

Kozini je bil posvečen naslednji večer Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev v Slovenski kinoteki, kjer so 17. 3. predvajali dokumentarec Vivat Kozina! Film režiserja in scenarista Filipa Robarja Dorina je nastal lani ob 100-letnici rojstva skladatelja in dirigenta, ki je leta 1953 postal tudi član SAZU-ja. V filmskem portretu so o Marjanu Kozini spregovorili njegovi sodelavci, prijatelji in sorodniki, poznavalci zgodovinsko-kulturnega ozadja Kozinovega dela, muzikologi, kulturologi in drugi.

Spoj tradicije in sodobne kompozicije
Čeprav se nikoli ni opredelil za določeno šolo oziroma slogovno usmeritev, velja Marjan Kozina (1907-1966) za eno ključnih imen slovenske (v njegovem času tudi jugoslovanske) glasbene ustvarjalnosti. Njegovo glasbo bolj kot poseben slog opredeljuje vedno znova domisleno spajanje prvin tradicionalne glasbene govorice slovenskega kulturnega prostora s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi. Naslednja pomembna značilnost pa je tudi poudarek na vsebini. Kozina nikoli ni 'skladal v prazno', njegova glasba je sporočilno bogata in tematska, zaradi česar v opusu Marjana Kozine velik del zavzema programska glasba.

Spretnosti skladatelja in dirigenta si je v Novem mestu rojeni Kozina pridobival na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju, kjer je leta 1930 diplomiral iz kompozicije, in v Pragi, kjer je leta 1931 končal študij dirigiranja, leto zatem pa še študij kompozicije. Med številnimi mesti, ki jih je v svoji karieri zasedal Marjan Kozina, še posebej velja omeniti službo upravnika Slovenske filharmonije, ki jo je Kozina opravljal med letoma 1948 in 1950.

Vrhunci Kozinove kariere
Marjan Kozina je bil tudi publicist, ki je svoje nazore o glasbenem ustvarjanju in glasbi nasploh podal tudi prek več spisov. Zanimiv je Kozinov zadnji spis Oči proč od lepote, v katerem je podrobno razložil, zakaj je zavračal racionalno skonstruirano glasbo. Med Kozinovimi deli velja izpostaviti zlasti opero Ekvinokcij (praizvedba leta 1946) in Simfonijo iz štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju (1967), glasbo za balet Gorjanske bajke (1961) ter glasbo za filma Kekec in Dolina miru.