Multimedijska razstava Art Nouveau & Society (Nova umetnost & družba) je sad triletnega projekta ustanov, vključenih v mednarodno mrežo Réseau Art Nouveau, njen avtor pa je David Aasen Sandved iz norveškega Jugendstil centra v Alesundu. Mreža Réseau Art Nouveau je sicer nastala za spodbujanje panevropskega sodelovanja pri raziskovanju tega zanimivega umetnostnega sloga, ki se je uveljavil konec 19. stoletja in ki ga je precej podpiralo v 19. stoletju vedno močnejše meščanstvo. Art Nouveau je tako umetnost, ki izredno veliko pove o razvoju evropske družbe v 19. stoletju; je namreč umetnost bistveno spremenjenih družbenih razmer, za katerimi so bile nove demokratične ideje in industrijska revolucija, ki je dokončno premaknila gospodarsko težišče v družbi in zrušila ancient régime.
Kaliopa Dimitrovska Andrews, direktorica Urbanističnega inštituta republike Slovenije, slovenske ustanove, vključene v mrežo Réseau Art Nouveau, je bila spodbuda za nastanek te mednarodne platforme za preučevanje Art Nouveauja tudi izredno slabo poznavanje Art Nouveauja socialističnih dežel. Tudi po zaslugi delovanja tega omrežja se je korpus znanja o Art Nouveauju kot vseevropskem fenomenu razširil, to znanje pa so v projekt vključene ustanove v domačih mestih predstavljale tudi s potujočo razstavo, ki je pred dvema letoma gostovala tudi v Narodnem muzeju Slovenije. Kot nam je povedala Breda Mihelič, koordinatorka projekta Art Nouveau & Society, pa se je izkazalo, da je potujoča razstava dokaj nerodna, zaradi česar je prišlo do sklepa o ureditvi multimedijske razstave, ki je lahko na ogled v več krajih hkrati.Gledalec naj razume Art Nouveau
Bistveno pri razstavi Art Nouveau & družba je, da v izredno zgoščenem formatu - v 15-minutnem filmu - predstavi tako rekoč vse bistvene podatke o gibanju, po navadi znanem pod imenom Art Nouveau, v drugih deželah pa imenovanem secesija, Jugendstil, Liberty ali Modernisme, katerega začetek se običajno povezuje z bruseljsko arhitekturo Victorja Horte. Razstava se ne osredotoči toliko na oblikovne finese te umetnosti, ampak želi predvsem, da bi gledalec po ogledu filma to umetnost zares razumel, da bi jo znal povezati s posebnostmi dobe pred razmahom te umetnosti in po njej ter z duhovnim in materialnim stanjem evropske družbe konec 19. stoletja. Vseeno pa estetska komponenta Art Nouveauja ne ostaja zastranjena. Nazadnje gre za eno še danes zelo priljubljenih umetniških govoric, ki vedno novo reprodukcijo doživlja v koledarjih in številnih predmetih za vsakdanjo uporabo.
Stalno raziskovanje slovenskih mest v zadnjih dveh stoletjih
Razstava je v ambient Narodne galerije umeščena, ker se tematsko navezuje na razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, saj govori o prenovi družbe konec 19. stoletja, torej govori o družbi, iz katere je izšel slovenski impresionizem. Ob univerzalni mednarodni multimedijski razstavi sta v Narodni galeriji na ogled tudi dva izvirna slovenska prispevka. Prvi je interaktivna predstavitev Umetnost in družba na Slovenskem okoli 1900, ki so jo na Urbanističnem inštitutu pripravili posebej za že omenjeno razstavo slovenskega impresionizma in ki prikazuje obdobje na prelomu iz 19. v 20. stoletje na Slovenskem. Znanja za ureditev te razstave ni manjkalo, saj je po besedah Kaliope Dimitrivske Andrews težišče raziskovalnega dela Urbanističnega inštituta vezano ravno na razvoj slovenskih mest v zadnjih dveh stoletjih. To je namreč čas, ki je do danes bistveno zaznamoval podobo slovenskih mest.
Ponovno zgrajeni Jakopičev paviljon
Drugi slovenski prispevek k razstavi pa je Virtualna galerija Riharda Jakopiča, projekt Sreča Dragana v sodelovanju z ZDSLU in DLU Ljubljane ob 90-letnici Jakopičevega paviljona leta 1999. Postavitev virtualne galerije po izvirnih načrtih je hommage umetniku, ki je bistveno zaznamoval slovensko likovno ustvarjalnost in ki si je obenem prizadeval tudi za razcvet kulturnega življenja na Slovenskem; bil je nekakšen duhovni vodja umetnikov, zbranih v Slovenskem umetniškem društvu, in vzor številnim umetnikom naslednjih generacij. S to virtualno galerijo se po Draganovih besedah spominjamo velikega pomena te galerije, ki so jo leta 1962 ob prestavitvi železnice tako z lahkoto porušili. Zanimiv pa je projekt tudi zato, ker je v tej galeriji mogoče menjavati razstave, tako da se lahko projekt, kot pove Dragan, v prihodnje še nadgradi.
Narodna galerija je razstavo z veseljem sprejela. Ne le zaradi tematske navezave na trenutno še vedno aktualno predstavitev impresionistov; Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, tako pove, da se v Narodni galeriji vedno razveselijo možnosti, da tudi starejšo umetnost predstavijo na sodobei način, na način, bližji mlajšemu občinstvu.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje