Obdobje baroka je bilo namreč tisto, ki je najbolj zaznamovalo podobo ljubljanskega starega mestnega jedra, pa tudi arhitekturno krajino drugod po Sloveniji. O tem govori tudi razstava Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem, ki so jo odprli v Arhitekturnem muzeju Ljubljana.Izbor 150 najpomembnejših spomenikov - predstavljeni so s fotografijami Mirana Kambiča, pomembnejši objekti pa tudi z maketami - sestavlja prvo predstavitev najpomembnejših arhitekturnih spomenikov 18. stoletja v Sloveniji.

Znani, manj znani, razpadajoči in izginuli spomeniki
Ljubljanska stolnica, uršulinska cerkev v Ljubljani, koprska stolnica, ljubljanski Robbov vodnjak, mariborsko kužno znamenje, dvorca Dornava in Betnava, idrijsko gledališče, vrsta ljubljanskih mestnih palač ... To je nekaj najbolj znanih in najizrazitejših primerkov visokega baroka v slovenski arhitekturi. Postavitev v Arhitekturnem muzeju pa ne bi bila popolna, če nas ne bi opozorila tudi na manj znane, zato pa ne nujno tudi manj odlične baročne arhitekturne spomenike. Predstavitev dopolnjujejo tudi dokumenti o nekaterih spomenikih, ki se niso ohranili do danes, in o tistih, ki se tem zaradi zanemarjanja lahko kmalu pridružijo.

Nadaljevanje dela Naceta Šumija
Razstava je obenem tudi spomin na enega največjih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in promotorjev slovenske kulturne dediščine pokojnega Naceta Šumija. Šumi je bil namreč tisti, ki je, tako kot že izpeljani razstavi slovenske arhitekture 16. in 17. stoletja, avtorsko zasnoval tudi predstavitev stavbarske kulture 18. stoletja. Vse tri razstave tvorijo triptih predstavitve novoveške arhitekture na Slovenskem pred začetkom industrijske revolucije in moderne dobe v 19. stoletju. Zaradi velikega pomena baroka v slovenski arhitekturi bi se morda smeli čuditi, da razstava ni nastala že prej. Vendar pa lahko rečemo, da je ravno zdaj pravi trenutek zanjo. K njeni izčrpnosti so namreč veliko prispevale ravno novejše ugotovitve, ki so zlasti v zadnjih letih razkrile sistematične raziskave baročne umetnosti na Slovenskem.