Boris Kobe tudi pri slikanju ni mogel pozabiti arhitekture. Foto: Cankarjev dom
Boris Kobe tudi pri slikanju ni mogel pozabiti arhitekture. Foto: Cankarjev dom

Ob 100. obletnici rojstva Plečnikovega učenca in slikarja Borisa Kobeta (1905-1981) bodo 13. 12. v Cankarjevem domu odprli razstavo, ki se bo dotaknila vseh razsežnosti Kobetove umetniške ustvarjalnosti. Arhitekturno znanje, ki mu ga je predal veliki arhitekt Jože Plečnik, je Boris Kobe nadgradil z izobraževanjem v Parizu. Vrednost Kobetove izobrazbe in njegovih arhitekturnih načrtov so očitno cenili tudi v ljubljanskem mestnem vodstvu, saj so Kobeta že pred 2. svetovno vojno imenovali za mestnega arhitekta. Po vojni je Kobe do leta 1974 znanje vbijal v glavo študentom na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.



Če smo že omenili Kobetovo likovno dejavnost, pa ne smemo pozabiti, da se je umetnik pogumno podal tudi na področje knjižne ilustracije ter gledališke in filmske scenografije.

Iskanje rešitev za različne težave je bilo pravzaprav stičišče raznolikih dejavnosti Borisa Kobeta. Če je kot arhitekt skušal odpraviti urbanistične probleme in probleme neustrezne arhitekture, se je kot slikar poglobil v vozlišče problemov, ki so pestili slovenske slikarje ob vstopu v moderno na začetku 50. let. Petdeseta so tudi bistveno zaznamovala slikarstvo Borisa Kobeta. To dokazujejo tudi predstavljene monotipije, ki je pravo odkritje tokratne postavitve v Cankarjevem domu.