Vesela vdova je že druga ljubljanska produkcija te operete, ki jo kot režiser podpisuje Möderndorfer. Ta je ob predstavitvi novosti ljubljanske operne hiše poudaril, da je nova produkcija bolj sveža in da bolj stavi na aktualnost. Poleg tega je nova vesela vdova nekoliko skrajšana in prilagojena za gostovanja, kar je zaradi tega, ker stavbo SNG-ja Opera in balet Ljubljana še vedno prenavljajo, tako rekoč nujno. V glavnih vlogah tokrat nastopajo Ivan Andres Arnšek in Andrej Debevec (baron Mirko Zeta), Dunja Spruk in Simona Raffanelli Krajnc (baronova žena Valencienne), Jože Vidic in Robert Vrčon (Danilo Danilovič) ter Martina Zadro in Urška Žižek (Hana Glavari). V vlogi vsevednega Njeguša, ki razpleta in včasih tudi zapleta niti prisrčne zgodbe, pa v alternaciji nastopata dramska mačka Janez Hočevar in Bojan Emeršič.
Močna ženska v lahkotnem žanruOpereta, prvič uprizorjena leta 1905 na Dunaju, je preprosta in duhovita zgodba o družbenih konvencijah, ki so v času, ko se je prebivalstvo še delilo na stanove, botrovale marsikateremu nesrečnemu zakonu in strtemu srcu. Vendar pa kot je v operetah 'zapovedano', po vseh peripetijah protagonisti vendar najdejo srečo in zaljubljenci si padejo v objem. Čeprav lahkoten in zabavi širokih množic namenjen žanr, je bila opereta na neki način tudi 'prevratniška'. Vzpostavila je lik močne ženske, ki se kljub nekoliko nižjemu družbenemu rodu s svojo inteligenco zmore uveljaviti v družbi. Ta vloga v veseli vdovi pripada Hani.
Najljubša opereta vélikega diktatorja
Dogajanje je torej zelo večplastno, gledalec pa spozna tako rekoč celotno družbo 19. stoletja. Za svoj veliki uspeh - opereto so samo od njene praizvedbe pa do Lehárjeve smrti leta 1948 po vsem svetu uprizorili kar okoli 300.000-krat - pa se je moral Lehár ravno toliko kot svoji glasbi zahvaliti tudi iskrivemu libretu, ki sta ga napisala Victor Léon in Leo Stein, ki pa sta pravzaprav zgolj priredila komedijo L'attaché d'ambassade (Ataše na veleposlaništvu), katero je leta 1861 napisal francoski libretist Henri Meilhacs. Zanimiv je tudi podatek, da je bila Vesela vdova najljubša opereta Adolfa Hitlerja.
V Sloveniji od leta 1911
Priljubljena pa je opereta Vesela vdova tudi pri slovenskem občinstvu. Prvič je bila pri nas uprizorjena le nekaj let po praizvedbi. Slovenska premiera pod taktirko E. Tzajaneka je bila 18. marca 1911. Za najuspešnejšo slovensko uprizoritev pa velja prav tista, ki jo je leta 2002 na oder postavil Möderndorfer, in sicer ob asistenci dirigentov Uroša Lajovica in Marka Gašperšiča.
Novo interpretacijo Vesele vdove je Möderndorferju, ki je oblikoval tudi sceno, pomagal ustvariti dirigent Aleksander Spasić, nastopajoči nastopajo v kostumih Alenke Bartl, koreografinja je Tanja Pavlič, zbor pa vodi Martina Batič. Ob premieri si preberimo še besede, ki jih je pred uprizoritvijo zapisal režiser: "… Težišče nove postavitve bo na komičnih značajih in malo manj na historični noblesi. Poskušali bomo še bolj razviti humorne zaplete, poglobiti duhovite situacije, predvsem pa bomo ustvarili slikovito, dinamično in sodobno predstavo, v kateri se bo zrcalil utrip današnjega življenja. Obljubljamo obilo smeha, vrhunske glasbe in odličnih igralskih kreacij …"
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje