Neverjetno, koliko skladb iz slovenske glasbene zakladnice prepeva o vesolju. Od zimzelene Zemlje, ki pleše, prek manj znanih ljubezenskih skladb pod zvezdnimi utrinki, vse do iskanja odgovora na prihodnost, ko Zemlja kliče SOS. Še bolj neverjetno je, kako nekatere med njimi sovpadajo z dejanskim odkrivanjem vesolja.

Kakšna je povezava med slovensko popularno glasbo in vesoljem, da se oddaja imenuje po prvem telekomunikacijskem satelitu na svetu - razen časovne bližine poleta satelita in rojstva Slovenske popevke?

Časovna bližina obeh dogodkov je res najbolj očitna vez. Neposredna povezava med obema je tudi skladba Telstar, v kateri satelit opeva prva dama slovenske popevke, Marjana Deržaj. Skladba je nastala leta 1962, le nekaj tednov po izstrelitvi satelita. Napisal jo je britanski producent Joe Meek, kmalu pa se je tako instrumentalna kot vokalna izvedba razširila po vsem svetu in k nam prišla preko italijanske različice. Naslednje leto jo je že pela Marjana Deržaj. Ko sem konec leta 1996 razmišljal o oddaji, ki bi govorila o stari glasbi in širših družbenih fenomenih, se je vse to ujelo in bil sem zelo vesel, ker smo ob simpatičnem imenu in avizu, ki smo ga naredili iz skladbe, našli tudi usmeritev, duha oddaje. Ta se je intenzivno razvijala v oddajo, ki ni le glasbena ampak obravnava širok spekter tem.

Oddaja Telstar združuje to, kar se zdi precej nezdružljivo: telekomunikacije, vesoljske fascinacije, družbene formacije, staro dobro in novo odlično glasbo. Kako bi na kratko predstavili oddajo Telstar - kaj zasleduje, v čem je najbolj radovedna, kaj jo fascinira?

Koncept oddaje je na nek način takšen, da se skoraj zdi, da je brez koncepta. A obstaja nekakšen duh oddaje, način, na katerega obdeluje predvsem družbene fenomene 20. stoletja – kar razumem v najširšem smislu - od tehnike in znanosti do popularne kulture in trivialnih pogrošnih kulturnih fenomenov, ki velikokrat zelo hitro padejo v pozabo, a so tudi zelo močno znamenje časa; kot so na primer pesmi o vesolju, ki so močno zaznamovale šestdeseta leta in vrhunec »vesoljske tekme« po vsem svetu. Tudi ko obravnavamo druge teme, ko govorimo na primer o atomski energiji, Titaniku itd. izbiram pesmi, ki so opevale obravnavno temo. Izhodišče ni vedno glasba, pogosto je družbeni fenomen ob kaki obletnici ali umetniški obdelavi, ki ponovno usmerita pozornost nanj.

Ploščo ste pripravili v sodelovanju z Valom 202 in Centrom odličnosti VESOLJE-SI. Kako je nastalo to povezovanje in kako ste se odločili zanj?

Za to povezavo je »kriv« Marko Peljhan, ki se že dolga leta giblje na preseku znanosti in umetnosti, sodeluje pa tudi s Centrom odličnosti. Pred letom in pol je za svoj performans Spektr ! v Kinu Šiška želel izvesti skladbo Telstar v živo in za to izvedbo sem predlagal Gala in Severo Gjurin. Sedaj je Marko želel zaznamovati konferenco 4S – mali sateliti, sistemi in storitve, pri kateri je bil zadolžen za kulturni program, njegova pa je bila tudi pobuda za pripravo plošče. Sam sem takšno željo gojil že davno nazaj, sedaj pa so se vsi dogodki postavili v pravo konjunkcijo za uresničitev želje in ploščo smo izdali ob 40-letnici Vala 202, petnajstletnici oddaje, petdesetletnici festivala Slovenska popevka in petdesetletnici, odkar je v orbito okoli Zemlje poletel prvi telekomunikacijski satelit Telstar 1.

Na plošči je zbrana slovenska popularna glasba med letoma 1962 in 1983. S čim je zamejen ta časovni okvir?

Festival Slovenska popevka je svoje prvo življenje živel v teh letih, nato pa zamrl za 15 let. Popevke, ki opevajo človekov prodor v vesolje, so nastale predvsem v šesdesetih, medtem ko se v popularni glasbi sedemdesetih let pojavijo druge teme, kot so ekologija, apokaliptične vizije, kritika jedrske energije, teme prehajajo v znanstveno fantastiko, občuti se že konec stoletja. A z letnicami se nisem omejeval. Med pregledovanjem se je izbor pokazal kot na dlani in videl sem, da ta ciklus slovenske popevke in poudarjeno ukvarjanje s temami vesolja natančno sovpadata.

V najavi je zapisano, da s ploščo, spremnim besedilom in prazničnim Telstarjem odgovarjate na številna vprašanja o življenju in vesolju. Bi lahko rekli, da je veliko vprašanj o življenju in vesolju neodgovorljivih in da ravno zato, ker na njih z razumom in znanostjo ne moremo dobiti popolnega odgovora, lahko na njih odgovarjamo zgolj z glasbo?
Ni samo glasba tista, ki lahko odgovarja na pomembna vprašanja o življenju in vesolju.

Kakšne skladbe ste izbrali za predstavitev na plošči in po kakšnem ključu ste jih izbrali?
Seveda bi bil lahko izbor širši, nekaj časa sem sanjal celo o dveh zgoščenkah. Ena bi bila takšen, kot je ta, na drugi pa bi bile novejše različice istih pesmih, saj je bilo v zadnjih letih narejenih veliko dobrih priredb, nekaj pa smo jih nameravali še posneti. Vendar smo se omejili na eno ploščo in dodali simbolični novi Telstar v izvedbi Severe in Gala Gjurina. Ta tudi poveže sedanjost in preteklost ter navsezadnje prihodnost. Pesmi niso le zbrane, ampak so tudi izbrane. Še več pesmi se dotika vesolja, to je res smetana najboljših in najbolj zgovornih.

Take plošče ne moremo izdati brez pesmi, kot sta Zemlja pleše ali pa Orion Gregorja Strniše. Dodal sem še krasno, a manj znano pesem Utrinek, ki govori o zaljubljenih deklici in dečku, ki daleč narazen gledata isti utrinek. Zvezde padajo v noč - še eno popevko iz leta 1962 – pa sem moral izločiti, čeprav mi je zelo ljuba, saj sem se izogibal nizanju preveč tovrstnih pesmi. Žal mi je, ampak izbor je bilo treba popeljati h konkretnemu, praktičnemu vesolju. Popevke, zazrte v zvezde, so se počasi prelevile v opevanje Lune - kamor smo nato tudi odšli. Sprva še šaljivo, po letu 1965 in 1966 pa se je Luna zares pojavila na obzorju kot cilj, ki ga je moč osvojiti, in to se je v glasbi odrazilo. Najbolj zgovrne tovrstne pesmi so "Prva hiša na Luni", "Apollo 10", "Prva hiša na Luni".

Zatem so se teme počasi zamenjale, nastopila je ekologija, 'flower power'. Najmočnejše predstavnice tega vala so bile Bele vrane. Ne smem pozabiti treh bistvenih besedilopiscev, ki so zastopani na plošči - Gregor Strniša, Elza Budau in Dušan Velkavrh. Strniša je bil tudi sicer v svoji poeziji velik vesoljec. A predvsem astronom, Elza Budau se je zelo konkretno poigravala z astronavtskimi temami. Velkaverh je nekoliko mlajši in sovpada z novim valom Belih vran. Ti so le najvidnejši. Tu je še Ježek s parodijo poleta na Luno, pa nedavno preminuli Peter Ajdič z "Vizijo prihodnosti" iz leta 1968, eno prvih ekoloških protestnih pesmi, pel jo je Bor Gostiša, tudi član Belih vran. Potem pa pridejo že bolj progresivne stvari - Horizont v 70. in 80. letih in avtor Miha Kralj, ki je zastopan z dvema pesmima (Sonce, Zemlja, Mesec ansambla Prah in slovita Zemlja kliče SOS). On je edini, ki se je v 70. in 80. letih zares posvetil 'space rocku'. Prav njegova Zemlja kliče SOS je iz leta 1983, torej stoji ob 'koncu' slovenske popevke. Govori o koncu sveta, kakor ga poznamo. Tam, na koncu stoletja, na koncu človeka, na koncu časa - in na koncu zlate dobe slovenske popevke se zgodba plošče Telstar - Od tod do vesolja konča.

Nika Arhar, Maja Kač