Zubin Mehta že vrsto let velja za enega najboljših dirigentov na svetu. Foto: Festival Mehta
Zubin Mehta že vrsto let velja za enega najboljših dirigentov na svetu. Foto: Festival Mehta
Izraelska filharmonija
Izraelsko filharmonijo so leta 1936 ustanovili iz judovskih glasbenikov, ki so se naselili v Palestini. Foto: Festival Ljubljana
George Pehlivanian
Povsem zadnji dogodek letošnjega ljubljanskega poletnega festivala bo v domeni šefa dirigenta Slovenske filharmonije Georgea Pehlivaniana. Foto: Festival Ljubljana
Sklep Festivala Ljubljana

Zubin Mehta je izraelske filharmonike, znane tudi kot Palestinski orkester, popeljal skozi 'avstrijski' program. Orkester, ki v okviru ljubljanskega poletnega festivala gostuje v Cankarjevem domu, je vzdevek Palestinski orkester dobil zato, ker so bili njegovi izvirni člani judovski glasbeniki, ki so se pred 2. svetovno vojno naselili v Palestini. Pobudo za ustanovitev novega glasbenega sestava je podal violinist Bronislaw Huberman in orkester je skoraj nemudoma postal tako znamenit, kot je bil v desetletju pred izbruhom 2. svetovne vojne njegov ustanovtelj. Že povsem prvi koncert je dirigiral znameniti Arturo Toscanini, kritiki pa so filharmonike razglasili za orkester, v katerem skladno muzicirajo sami solisti.

Zgoščenost čustev in strasti v Ozarjeni noči
Svoj prvi nastop na Festivalu Ljubljana je Izraelska filharmonija uvedla z Ozarjeno nočjo, ki velja za eno prvih zares pomembnih del Arnolda Schönberga. Avstrijski skladatelj, eden od pionirjev atonalne ekspresionistične klasične glasbe, je delo Ozarjena noč leta 1899 napisal kot kompozicijo za godalni sekstet. Izraelska filharmonija je izvedla eno izmed različic za orkester, ki sta nastali leta 1917 in 1943. Kompozicija Ozarjena noč, napisana v poznoromantični maniri, je v glasbo prevedena pesem avstrijskega pesnika moderne Richarda Dehmla. Tako skladbo kot pesem, ki govori o ljubezni, krivdi in odpuščanju, zaznamuje izredna zgoščenost čustev in strasti.

Schubert postane tudi velik simfonik
Drugi del programa prinaša Simfonijo št. 9 Franza Schuberta. Simfonija, imenovana tudi Velika, je zadnje Schubertovo simfonično delo. Schubert, ki velja predvsem za velikega mojstra manjših, bolj intimnih del (samospevov in komornih glasbenih oblik), je ravno s Simfonijo št. 9 dosegel popolnost tudi v graditvi velike simfonične forme. Ravno ta glasba je na nek način tudi povzetek vsega, za kar je šlo pri romantiki. V njej se namreč uravnoteženo prepletata tragika in lepota, dve izmed ključnih besed romantične razčustvovanosti.

Najtehtnejša simfonija Antonina Dvořaka
Izraelska filharmonija bo v Ljubljani nastopila tudi v petek. Na koncertu ob sklepu ljubljanskega poletnega festivala bo dirigiral George Pehlivanian, šef dirigent Slovenske filharmonije. Prvo polovico koncerta bo v Cankarjevem domu odmevala romantična glasba, ki jo je Antonin Dvořak zasnoval kot delo, v katerega je vnašal posebnosti ljudske glasbe svoje domovine. Čeprav Simfonija št. 8 ni tako znana kot Dvořakova najznamenitejša Simfonija št. 9, imenovana tudi Iz novega sveta, pa jo muzikologi označujejo kot Dvořakovo najtehtnejše simfonično delo.

Plesni ritem Ludwiga van Beethovna
Tik pred sklepom festivala bo zazvenelo še delo skladatelja, ki je postal skoraj sinonim za mojstra simfonične glasbe. To je Ludwig van Beethoven. Pehlivanian bo Izraelsko filharmonijo vodil skozi Simfonijo št. 7, ki jo tako kot Dvořakovo osmo simfonijo zaznamuje živahnost, veselost in izražanje veselja do življenja. Tudi zato je Richard Wagner ritem tega dela imenoval Apoteoza plesa. Strokovnjaki še posebej cenijo 2. stavek, Allegreto, ki naj bi bil eden najlepših primerov dinamičnega stopnjevanja v glasbeni literaturi.

P. B.
Sklep Festivala Ljubljana