Grad stoji na vrhu (le) 45,6 m visokega hriba Himejama. Glavni stolp, ki je središče in simbol gradu, pa je visok 46,6 metra, torej vrh gradu dosega 92 metrov nadmorske višine. Že pogled, ki se na beli grad odpre med sprehodom z glavne železniške postaje v Himedžiju po glavni mestni ulici, je zares veličasten. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Grad stoji na vrhu (le) 45,6 m visokega hriba Himejama. Glavni stolp, ki je središče in simbol gradu, pa je visok 46,6 metra, torej vrh gradu dosega 92 metrov nadmorske višine. Že pogled, ki se na beli grad odpre med sprehodom z glavne železniške postaje v Himedžiju po glavni mestni ulici, je zares veličasten. Foto: RTV SLO/Alenka Klun

Bela čaplja, kot elegantni grad imenujejo zaradi vtisa, da bo zdaj zdaj poletel v nebo, in njegove bleščeče bele zunanjosti – beli mavec so pri gradnji uporabili tudi zato, ker je negorljiv (Himedži je, tako kot drugi japonski gradovi, zgrajen iz lesa, zato je zaščita pred ognjem še posebej pomembna), stoji v istoimenskem mestu s skoraj 500.000 prebivalci v prefekturi Hjogo, kakih 50 kilometrov zahodno od Kobeja in okoli 650 km zahodno od Tokia.

V popolni pripravljenosti na vsiljivce
Grad Himedži (Himeji-jo) je ena najstarejših ohranjenih zgradb iz časov srednjeveške Japonske – v takšni ali drugačni obliki so na tem kraju gradili utrdbe že od leta 1333, današnjo podobo pa je grad dobil nekje med letoma 1580 in 1610. Decembra leta 1993 je Unesco grad Himedži kot prvi japonski narodni kulturni zaklad uvrstil na seznam svetovne dediščine, saj se je leseni grad neprecenljive vrednosti skupaj s celotno strukturo stolpov, kamnitih okopov in prstenih zidov v izvirni obliki odlično ohranil več kot 400 let. Poleg gradov Macumoto in Kumamoto je Himedži eden izmed "treh slavnih gradov Japonske" in tudi najbolj obiskan japonski grad.

Alenka Klun

Vsaka izmed opek na žlebovih je okrašena z grbom določene družine, ki je sodelovala pri gradnji ali popravilu gradu – od 17. stoletja je tam živelo kar 48 različnih gospodarjev. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Večina zidov grajskega poslopja je narejena iz belega mavca, abura-kabe ali oljnati zid pa je rjave barve. Sezidali so ga iz gline in peska, zmešanega z vodo, v kateri so prekuhali riž. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Ko se je z gradnjo gradu ukvarjal Hidejoši Hašiba, je kot zamenjavo za običajne kamne uporabil več budističnih kamnov z grobov in kamnitih grobnic. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Princesa Sen, najstarejša hči drugega šoguna vladavine Tokugava, se je poročila s Tadatokijem Hondo, sinom plemiča Tadamase Honde. Par je preživljal srečne dni v zgradbi na zahodnem grajskem dvorišču, kjer sta tudi njen lepotilni stolp in znameniti dolgi hodnik. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Dolga shramba, ki se skriva za glavnim stolpom, se je imenovala koši-kuruva ali 'pasasta stavba'. Tu so prebivalci gradu hranili riž in sol za primer, da bi jih obkolili. V stavbi je tudi vodnjak, streha shrambe pa je umetelno ukrivljena, saj so jo zgradili skupaj z nizkim hribčkom in pri gradnji sledili njegovi obliki. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Od zunaj se zdi, kot da ima glavni stolp pet nadstropij, v resnici pa jih ima šest in še klet. Stolp ima dva glavna stebra širine skoraj enega metra. V asketski notranjosti gradu so razstavljeni orožje in bojne oprave, na vrhu glavnega stolpa pa stoji šintoistično svetišče Osakabe. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Z vrha stolpa se proti jugu odpira pogled na mesto Himedži, natančneje na tamkajšnjo glavno ulico in železniško postajo. Ob jasnih dnevih pa se od tam vidijo tudi otočki v morju Seto. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Na območju gradu so zasnovali tudi prostor za harakiri ali sepuku, samurajski obred samomora. Vodnjak poleg stavbe za samomore je bil najverjetneje namenjen umivanju obglavljencev, stavba pa je bila eden izmed najpomembnejših položajev za obrambo zadnjega vhoda v grad. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Kot se za grad spodobi, ima tudi Himedži zgodbo o duhovih: Nekoč je živela služabnica Okiku, ki je služila gospodarju gradu. Slišala je za namen glavnega sluge, da bo ubil gospodarja in sam prevzel njegov položaj. Okiku je rešila gospodarjevo življenje, a hudobni sluga je kasneje izvedel, da se je v njegovo zaroto vmešala prav ona, in maščeval se ji je tako, da je ukradel eno izmed desetih posod, ki so veljale za zaklad. Zaradi domnevne tatvine so Okiku mučili do smrti, nato pa je omenjeni sluga njeno truplo vrgel v omenjeni vodnjak. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Himeji-jo je odličen primer tipičnega japonskega gradu, ponaša se z mnogimi obrambnimi in arhitekturnimi prvinami, značilnimi za japonske gradove: visoki kamniti temelji, beli zidovi in razpored zgradb znotraj grajskega poslopja pa tudi ploščadi za topove in luknje za kamenjanje in zlivanje olja na nasprotnike. Končno podobo je grad dobil na začetku 17. stoletja. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Grad Himedži se pogosto pojavlja kot kulisa v japonskih televizijskih dramah in filmih (na primer Ran Akire Kurosave iz leta 1985), pa tudi v hollywoodskih produkcijah. V filmu o Jamesu Bondu Živiš le dvakrat iz leta 1967 s Seanom Conneryjem v glavni vlogi se grad Himedži pojavi kot skrivna šola za nindže in središče za razvoj raketnega orožja Tigra Tanake, v Himedžiju pa so posneli tudi več prizorov za Poslednjega samuraja (2003) s Tomom Cruisom v glavni vlogi. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Eden najpomembnejših obrambnih elementov Himedžija je zapleteni labirint poti, ki vodijo do osrednjega grajskega stolpa. Vrata, dvorišča in zunanji grajski zidovi kompleksa so organizirani tako, da nasprotnika vodijo okrog gradu v spiralnem vzorcu, kjer se sooča z veliko slepimi ulicami – zato si za obisk gradu vzemite dovolj časa, saj se boste med ogledovanjem večkrat znašli tam, kjer se sploh niste nameravali! Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Himeji-jo je najodličnejši preživeli primerek japonske arhitekture gradov iz začetka 17. stoletja in zajema 83 zgradb z visoko razvitimi sistemi obrambe in iznajdljivih naprav za zaščito, ki izvirajo iz začetka obdobja Šogun. Gre za gradbeno mojstrovino iz lesa, kombinacijo uporabnosti in estetske privlačnosti, oboje je elegantno združeno v belih ometanih prstenih zidovih in prefinjenem razmerju med zgradbami in sloji ostrešja. Foto: RTV SLO/Alenka Klun
Grad ima petnadstropni dondžon (zelo utrjen glavni stolp) in tri manjše dondžone, celotna zgradba pa je obkrožena s trdnjavskimi jarki in obrambnimi zidovi, ki jih zaključujejo pravokotne, okrogle ali trikotne odprtine za streljanje s smodnikom ali puščicami. Zidovi dondžonov imajo tudi posebne odprtine, imenovane išiotoši, namenjene zlivanju vrele vode ali olja na vsiljivce, ki hočejo plezati po zidu. Vse te dovršene obrambne metode niso bili nikoli preizkušene, saj Himeji-jo (na srečo) nikoli ni bil prizorišče bitk. Foto: RTV SLO/Alenka Klun