Poleti 1931 je bil daljnovod Velenje–Črnuče že zgrajen, prav tako je bila v sklepni fazi gradnje transformatorska postaja v Črnučah. Elektrifikacija Slovenije je potekala kolikor toliko po načrtih, in pričakovati je bilo, da bodo stare petrolejke in plinske luči tudi na podeželju kmalu postale le del preteklosti.

Serija Poletje 1931
Serija Poletje 1931 prinaša kratek pregled pomembnejših pa tudi povsem vsakdanjih dogodkov, ki so odmevali v naših krajih in zunaj meja domovine pred devetdesetimi leti oziroma natančneje, poleti leta 1931. Besedilo v narekovajih je iz izvirnih časopisov iz tistega časa (Slovenec, Slovenski narod, Jutro, Jugoslovan in Mariborski večernik »Jutra«), ki so vsi dostopni na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije.

Elektrifikacija kočevske doline
Besedilo iz današnjega prispevka je bilo prvotno objavljeno v časopisu Slovenec, 8. avgusta 1931: »O tem važnem problemu se v zadnjem čase precej govori in piše, saj gre za elektrifikacijo cele velike doline z okolico od Grosuplja do Kočevja, potem pa še tudi naprej. Izhodišče bi bilo torej Grosuplje. Od tu do Velikih Lašč pa je je sporno, kod naj bi šla električna proga: obstojati namreč dve progi, in sicer: I. Grosuplje - Račna - Dobrepolje - Vel. Lašče; 2. Grosuplje - Turjak - Vel. Lašče. Prebivalci ob obeh progah si prizadevajo, da bi dobili elektriko. Zato je treba stvar pred odločitvijo dobro premisliti.«

»Po mnenju pisca teh vrstic kakor tudi po mnenju večine je na vsak način bolj uvaževanja vredna proga Grosuplje - Dobre polje - Vel. Lašče. To pa iz sledečih razlogov: Ob tej progi je dosti več ljudi, ki pridejo v poštev kot konzumenti, saj je tukaj veliko vasi, n. pr. Vel. in Mala Račna, Predole, Cušperk, Zdenska vas, Videm - Dobrepolje itd. Na oni progi pa pridejo v poštev: Lipljene, Škocjan, Turjak in še par drugih. Dalje je treba upoštevati še to, da je do Št. Jurja elektrika že napeljana in da bi jo od tam za one kraje do Turjaka prav lahko napeljali kot podaljšek, če jo hočejo imeti, saj od Št. Jurja ni daleč. Končno je pa proga od Turjaka pa skoraj do Vel. Lašč čisto brezplodna vsaj za sedaj, ker ni vasi ob njej. Upamo, da bodo merodajni činitelji to pojasnilo upoštevali. Ljudje se pa naj zavedajo velike važnosti in ugodne prilike, ki se jim nudi, da dobe elektriko. Zato naj se zanimajo za elektrifikacijo in se v kolikor mogoče velikem številu javijo kot konzumenti elektrike. Kajti če bodo zamudili to ugodno priliko, bodo najbrže zastonj čakali druge.«

Električno omrežje danes
V letih, ki so minila od zapisa zgornjih vrstic, je električna energija prišla praktično do vseh vasi in zaselkov na tej trasi. Kočevje in celotna kočevska dolina je danes povezana s 110-kilovoltnim (kV) daljnovodom, ki se začne v Beričevem in vodi do Grosuplja. V Grosuplju se daljnovod nadaljuje mimo Spodnje Slivnice čez Rašico proti Velikim Laščam, Sodražici in Ribnici do Kočevja. Glavno visokonapetostno omrežje v Sloveniji sicer predstavljajo objekti na treh napetostnih ravneh: 400 kV, 220 kV in 110 kV.

_{Rok Omahen je dokumentalist-raziskovalec iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija. rok.omahen@rtvslo.si}