Bil je katoliški duhovnik in hkrati izjemen zdravilec, eden od utemeljiteljev naravnega zdravljenja z vodo, z zelišči, z gibanjem ter urejenim in discipliniranim življenjem.

Življenjska pot Sebastiana Kneippa se je začela 18. maja 1821 v majhni bavarski vasici Stepahnsried. Ker so bili doma revni, je moral veliko delati in ni mogel redno obiskovati šole. Želel si je v duhovniški poklic, toda ves denar, ki ga je privarčeval za šolanje, je zgorel v požaru.

Ko je končno zbral dovolj denarja, je v Dilingenu končal gimnazijo in začel študirati teologijo. Med študijem je hudo zbolel za tuberkulozo, ki je bila takrat neozdravljiva. Tudi on se je že skoraj vdal v usodo, ko je v Munchnu našel knjižico o zdravilni moči vode, ki jo je napisal dr. Johann Siegmund Hahn. V njej je našel napotke za zdravljenje z vodo in se nato dva do trikrat na reden okopal v mrzli Donavi. To je počel nekaj mesecev in kmalu je ozdravel.

Že pri svoji prvi maši je Sebastian Kneipp nakazal, da se bo ukvarjal tudi z zdravljenjem ljudi. Pater Paulus Weigele, benediktinec iz samostana, kjer je Kneipp pel svojo prvo mašo, takole opisuje ta dogodek: "Bral je odlomek iz Evangelija, v katerem Jezus reče: "Ozdravljajte bolnike." Verjetno se je Kneipp že takrat odločil, da ne bo skrbel le za duše vernikov, temveč tudi za telesno zdravje, kot to narekuje evangelij."

Po tem se je sloves Sebastiana Kneippa hitro širil po vsej Bavarski. Vodnica v Kneippovem muzeju Lisa Eichler pravi: "Kot spovednika so ga nekoč poklicali k dekletu, ki je zbolelo za kolero. Pozdravil jo je z mešanico vroče vode in kisa, v katero je namakal rjuhe."

Pozneje je Kneipp pozdravil več kot štirideset ljudi, ki so zboleli za kolero, pomagal pa je še mnogim z različnimi težavami. S tem si je pridobil velik ugled in spoštovanje pri ljudeh, a je hkrati prišel v navzkriž z cerkvenimi in posvetnimi oblastmi. Nekoč so ga ovadili zaradi šušmarstva in je moral plačati celo kazen.

Kaj se je dogajalo potem, pa slikovito opisuje vodnica Lisa Eichler: "Po obravnavi ga je k sebi poklical sodnik in mu potožil, da boleha za revmo. Ko ga je Kneipp po določenem času pozdravil, mu je sodnik dovolil, da lahko pomaga ljudem, predvsem revežem, ki nimajo denarja in bi brez zdravniške pomoči umrli. Tudi stališče Cerkve se je spremenilo. Sprva ni odobravala njegovega zdravljenja, proti koncu življenja pa so ga poklicali v Rim, kjer je zdravil celo papeža."

Osrednji del življenja in delovanja Sebastiana Kneippa je povezan z Bad Worishofnom, majhno bavarsko vasico, kjer je deloval najprej kot hišni duhovnik pri redovnicah dominikankah. Sestra Bernarda iz tamkajšnjega samostana, ki je preučevala njegovo življenjsko pot, pravi: "Že kmalu po njegovem prihodu se je pred vrata samostana zbiralo vse več ljudi, ki so imeli težave z zdravjem. Pomagal je vsakemu po najboljših močeh."

Danes sredi vasice Bad Worishofen stoji majna lesena baraka, kjer je Kneipp začel zdraviti ljudi z vodnimi terapijami in kjer jim je dajal uporabne nasvete. Sicer pa je ta kraj danes eno najbolj uglednih in znanih zdravilišč v Nemčiji. Svoj sloves so zgradili na Kneippovih načelih.

Direktor zdraviliškega kompleksa Alexander von Hohenegg-Qitek je posebej za TV Slovenija pojasnil njihov princip delovanja: "Živimo v času, ko je treba posodabljati zamisli. Kneippova terapija je stara in je preživela vsako posodobitev. Gre za naravni princip zdravljenja, ki je danes zelo čislan. Posebnost našega zdravilišča je ta, da terapija poteka po hišah. Po navadi imajo zdravilišča osrednjo stavbo, pri nas pa imamo 170 zdraviliških hiš, ki gostu ponujajo celovito oskrbo."

Dr.med. Albus Tasssilo, specialist naravnega zdravljena pa pojasnjuje znanstveno potrjene učinke Kneppovih metod: "Najpomembnejša je vodna terapija. Telo ali pa posamezne delo oblivamo s termalno vodo na ta način, da ga izpostavljamo različnim temperaturam. Tako spodbujamo krvni obtok, presnovo, sproščamo mišice in s tem posledično utrjujemo imunski sistem. Menjava tople in hladne vode je temelj naše terapije.Ta sistem naravnega zdravljenja je edini na svetu, ki ga je potrdila tudi uradna medicina, potrjujejo ga pa tudi številne znanstvene študije."

Dr. Tassilo je ob tem dodal, da je Kneippovo zdravljenje celostno in da upošteva ravnovesje med človekovim telesom, dušo in duhom in da bi tudi uradna medicina pri svojem zdravljenju to morala upoštevati.

Sebastian Kneipp je bil priznan in spoštovan kot eden največjih dobrotnikov svojega časa. Umrl je leta 1897 v Bad Worishofnu, kjer je tudi pokopan. Njegovo življenje, ustvarjanje in zapuščina dokazujejo, da so metode naravnega zdravljenja in razumevanja človeka kot celote učinkovite in da se lahko iz podobnih izročil tudi danes veliko naučimo.

Sašo Pauković