Na njegov poklon enemu najbolj zagretih voditeljev revolucije namiguje že napis na leseni mizici À Marat David, s sliko pa je slikar leta 1793 izrazil tudi podporo in zvestobo revolucionarjem.

Marat, ki je trpel za kožno boleznijo in je zaradi tega precej časa preživel v vodi, je bil zaboden v kadi. Ubila ga je Charlote Cordes, ki si je vstop v hišo zagotovila z dostavo pisma. David, čigar slikarstvo zaznamuje izjemen občutek za kompozicijo in barve, je pripoved zgodbe izrazil le z najpomembnejšimi elementi - z mlahavim truplom, na katerem vidimo krvavo rano, morilskim orožjem na tleh in s pismom.

Vrnitev h klasičnim načelom
Te podrobnosti poudarjata žareča svetloba, ki razsvetljuje truplo, in velika temna ploskev ozadja. Na delu torej ni več mogoče zaznati bogatega okrasa rokokojskega sloga, ki so se ga držali slikarji prejšnje generacije, ampak se je s svojimi slikami vračal h klasičnim načelom antike in nato renesanse. Med vsemi njegovimi deli bi lahko prav to označili tudi za najbolj carraggievsko, kar opazimo predvsem zaradi značilne rjavkaste svetlobe.

Umor v kadi je Davidu omogočil, da naveže sliko, ki jo danes hranijo v Musees Royaux des Beaux-Arts de Belgique v Bruslju, na krščansko motiviko Pieta. Kopalna kad tako nadomesti sarkofag, kamor položijo Kristusovo telo, sorodnost pa opazimo tudi pri padli desnici.

Zvestoba možu, ki prinaša razsvetljenske ideje
Jacques-Lousi David je bil tudi sicer zelo politično dejaven. Bil je med tistimi, ki so glasovali za usmrtitev Ludvika XVI., pozneje pa je bil vnet Napoleonov podpornik in njegov slikar. Naslikal je kar nekaj del, ki nam vse do danes ohranjajo podobo tega velikega voditelja. Med temi velja omeniti konjeniški portret Napoleona na prelazu St. Bernard in kronanje Napoleona in Jožefine.

Maja Kač