Veliki Kitajski zid je v domovini znan kot Veliki zid desettisočih lijev, kar "preračunano" pravzaprav pomeni le 5.760 kilometrov. A številke ne smemo jemati dobesedno, kajti deset tisoč v kitajščini simbolizira neskončnost in je tako prispodoba za zid, ki se v resnici razprostira na skoraj 6.700 kilometrih. Gradnja utrdbe, kakršno poznamo danes, ki naj bi Kitajsko ščitila pred vpadi mongolskih in hunskih plemen, se je začela v času dinastije Ming (v 14. stoletju), je pa res, da je zid nasledil številne podobne konstrukcije iz manj obstojnih materialov, ki so jih ljudje zaradi grožnje nomadskih plemen iz Mongolije in Mandžurije gradili že od 3. stol. pr. Kr.

Po čem spoznaš pravega moškega?
Zid, ki se razteza od Šančajkvana ob zalivu Bo haj na vzhodu (na meji med ožjo Kitajsko in Mandžurijo) pa vse do Lop Nura v jugovzhodnem delu pokrajine Sinkjang-Ujgur, je ponos sodobne Kitajske in najbolje obiskana turistična znamenitost v državi - nenazadnje je celo Mao Cetung velikopotezno izjavil, da "nisi pravi moški, dokler nisi splezal na Kitajski zid". (Mao je seveda skušal s to izjavo utrjevati revolucionarni duh provinc ob japonski meji, kjer se vije zid, a erozija časa je njegove besede izrgala iz konteksta in jih "prepakirala" v turistični slogan.)

Zvestoba do groba
Največja vojaška konstrukcija na svetu ni, kot si marsikdo predstavlja, neprekinjena kača, ampak na več mestih prekinjena obrambna linija; zid je v povprečju visok 7,8 in širok 6,7 metra. Že pred Maem so Kitajci okrog starodavnega zidu spletali razne mite in pripovedke. Med bolj razširjenimi je na primer legenda o Meng Jiangnu, dekletu, ki jo je na pragu zime skrbelo, kaj je z njenim možem, ki je bil kmalu po njuni poroki vpoklican h gradnji velikega zidu. Jiangnu mu je sešila zimska oblačila in več dni pešačila, da bi mu jih izročila - a ko je prišla na gradbišče, je izvedela, da je njen mož že pred časom od izčrpanosti umrl. Nevestina žalost je bila tako silovita, da se je spričo nje porušilo 800 lijev zidu, kar je razkrilo kosti vseh umrlih gradbincev. Dekle v množici kosti ni moglo najti moževih, zato se je iz obupa vrglo v morje. Pozneje sta se na tistem delu znova zgrajenega zidu menda skrivnostno pojavila dva nagrobnika, zgradili pa so tudi tempelj, ki še danes nosi ime po zvesti Meng Jiangnu.

Še ena o primitivnih turistih
Potem ko je oblast prevzela komunistična partija, so bili nekateri deli zidu obnovljeni, med drugim tudi najbolj priljubljen del, Badaling, ki ga letno obišče več sto tisoč turistov. Poleg zoba časa ga danes seveda načenjajo tudi obiski številnih turistov in neodločenost krajevnih oblasti za nadaljnjo obnovo. Na leto k zidu roma okrog deset milijonov obiskovalcev, ki pa so pravi škodljivci: v kamen je vrezanih že nešteto imen turistov, mnogi plezajo po delih, ki niso odprti za javnost, poleti pa mladi na zidu prirejajo zabave. V bližini turističnih središč je mogoče najti stojnice, na katerih prodajajo koščke zidu (podobno, kot je bilo v Berlinu po padcu tamkajšnjega zidu mogoče kupiti košček zgodovine).

Neodgovorno so se obnašali tudi kmetje iz okoliških vasi, ki so kamne iz zidu včasih uporabljali kot material za gradnjo lastnih domov. Neko podjetje je lani skušalo celo zgraditi avtocesto, ki bi na enem odseku vodila skozi zid (in v pripravah na gradnjo podrlo manjši odsek, za kar so bili kaznovani s 60 tisoč dolarjev globe).

Kaj je torej videti iz vesolja?
Vsakdo je že kdaj slišal, da je Kitajski zid edina človekova stvaritev na Zemlji, ki jo je iz vesolja moč videti z golim očesom. No, to preprosto ni res – in bilo bi tudi čudno, kajti zid je povsod ožji od desetih metrov in je podobne barve kot pokrajina, ki ga obdaja. Ko astronavti zapustijo Zemljino orbito, ne morejo z golim očesom na Zemlji razločiti prav nobenih človeških "ostankov". Nihče ne ve natančno, kdo je začel širiti to dezinformacijo (v knjigi Richarda Halliburtona o svetovnih čudesih se je pojavila že leta 1938), je pa zmotno trditev v zanosu postavil tudi eden izmed pomembnejših mož NASE, na neki zabavi v prvih letih raziskovanja vesolja.

Ana Jurc