'Quo vadis, Domine?', kar v prevodu pomeni 'Gospod, kam odhajaš', je Simon Peter vprašal Jezusa, ta pa mu je, kot je zapisano v Janezovem evangeliju, odgovoril "Kamor grem, zdaj ne moreš za menoj, prišel pa boš pozneje." (Jn 13, 36). Vendar pa se Caraccijeva slika navezuje na neki drug dogodek, ki ga ne najdemo v Svetem pismu, ampak v Petrovem apokrifnem evangeliju. Carraci je tako upodobil trenutek, ko poskuša Peter uiti iz Rima, da bi se izognil smrti, na poti pa sreča Kristusa. Vpraša ga: 'Gospod, kam odhajaš?' In Jezus mu odvrne, da gre v Rim, kjer bo doživel svoje drugo križanje. Če bi Annibale Carraci naslikal nadaljevanje zgodbe, bi tako upodobil Petra, kako se s sklonjeno glavo vrne v Rim, kjer doživi svoje mučeništvo.

Petra oziroma Simona Petra, ki je bil ribič v Galileji, ko ga je Jezus poklical k sebi, je doletelo mučenje s križem, vendar pa ne na povsem enak način, kot se je to zgodilo pri Kristusu. Križanega Petra so namreč obrnili na glavo.

Carraci je Petra, ki se je v zgodovino Rimskokatoliške cerkve zapisal kot njen prvi papež, upodobil v dramatičnem trenutku, ko mu Kristus pojasni, kam je namenjen. S postavitvijo obeh figur, ki se nagibata vsaka v svojo smer, je dosegel dodatno dramatičnost prizora, v ozadju katerega se izrisuje pokrajina, obdana z nekoliko melanholičnim ozračjem.

Baročni umetnik izbere najbolj dramatični trenutek
Sicer pa je sv. Peter pogosteje upodobljen s ključem božjega kraljestva v roki, kar je simbol njegovega cerkvenega primata. Pogoste so tudi upodobitve njegovega mučeništva, bodisi kot dela obsežnejšega cikla mučeništev apostolov bodisi kot prizora iz cikla njegovega življenja. Mučeništvo sv. Petra je del opusa še enega pomembnega italijanskega baročnega slikarja, Caravaggia. Sliko Križanje sv. Petra je v dramatičnem baročnem duhu naslikal leta 1610 za kapelo Cerasi v rimski cerkvi Santa Maria del Popolo.

M. K.