V zgodovini umetnosti je 15. stoletje čas, ko najprej pomislimo na renesanso in s to povezano Italijo, a tudi nizozemsko slikarstvo je takrat dalo nekaj veličastnih umetnin. Nemalo izmed teh je prispeval tudi Rogier van der Weyden.
To je bil čas, ko so bili ne le nizozemski, ampak tudi slikarji drugih severnoevropskih dežel na eni strani še močno vezani realizmu in detajlu gotske tradicije, na drugi strani pa prodirajočim svežim idejam renesančne perspektive. Severna renesansa deluje zato čisto drugače od tiste v Italiji, kjer so nastajala anatomsko močna telesa humanističnega človeka, ki se je znašel v središču vsega. Umetnost severnih dežel se zdi morda v primerjavi z Jugom konservativna, bolj stroga in nedvomno z izrazitejšo moralistično noto. To je bil čas, ko je ustvarjal Jan van Eyck, ki smo ga v rubriki Živel, ustvaril, ostal v spominu že predstavljali. Čas je, da spoznamo tudi opus umetnika, na katerega je van Eyck pomembno vplival - Rogierja van der Weydna. Bruseljski mestni slikar Rogier van der Weyden se je pod imenom Rogier de le Pasture rodil leta 1399 ali 1400 v Tournaiju, ki leži danes v Belgiji. V arhivih je leta 1426 zapisana Rogierjeva poroka s hčerjo čevljarja Jana Goffaerta iz Bruslja Elizabeto, s katero sta imela štiri otroke. Leto pozneje je Rogier začel delati kot vajenec v delavnici znanega mojstra Roberta Campina in sčasoma sam prevzel vodstvo delavnice. Pozneje se je preselil v Bruselj, kjer so ga leta 1435 oziroma 1436 imenovali za mestnega slikarja, kar je bil takrat zelo laskavi naslov, saj je bil Bruselj sedež dvora burgundskega vojvode. Z dosežki umetnosti mojstrov v Italiji, kjer so ustvarjali številni najpomembnejši umetniki zgodovine likovne umetnosti, zaradi česar je Italija še danes obvezna postojanka za umetnike, se je Rogier neposredneje seznanil leta 1450 med romanjem v Rim. V tistem času pa je bil dejaven tudi v Ferrari in Firencah. Smisel za detajl in perspektivo Pri svojem delu se je zgledoval tako pri slikarstvu nekdanjega učitelja Roberta Campina kot Jana van Eycka, a njegove figure so elegantnejše, vitkejše. Nenehno je izpopolnjeval perspektivo interierjev in krajin. Kot je značilno za umetnike severnih dežel, je precej pozornosti posvetil najmanjšim detajlom – obiskovalci muzeja Hôtela Dieu se še danes ne morejo načuditi, kako precizno je naslikal številne figure na Poslednji sodbi. Poznejša dela kažejo zlasti zanimanje za problematiko umeščanja figur v prostor in razmerja prostora in same ploskve. Štiri za večno izgubljene slike V njegovem opusu prevladujejo - času in naročilom ustrezno - tabelne slike s sakralno tematiko ter neverjetno poglobljeni portreti sodobnikov. Rogierjevo delo - zlasti v 17. stoletju žal uničene štiri tabelne slike s prizori Trajanove pravičnosti, ki naj bi, kot poročajo viri, na obiskovalce bruseljske mestne hiše naredile močan vtis - so pozneje slavili umetniki, kot sta Dürer in Vasari.
Širok vpliv van der Weydnove poteze Njegovo slikarstvo je pomembno vplivalo na nekatere umetnike stare celine, ne le v severnih deželah, ampak tudi v Španiji in Italiji. Treba je omeniti slikarstvo Hansa Memlinga, čeprav ni povsem jasno, ali je bil dejansko Rogierjev učenec, močan vpliv pa je imel van der Weyden na nemško slikarstvo, zlasti Martina Schongauerja, čigar grafična dela so slikarjevo potezo ponesla po Evropi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje