Leta 1908 v Kanalu ob Soči rojeni Riko Debenjak se je sprva ukvarjal s slikarstvom, pri čemer je večinoma ostal zvest klasičnemu realizmu, eden njegovih osrednjih motivov pa je figura, nato pa se je iz različnih razlogov predal grafiki. Uveljavil se je kot vodilni predstavnik sodobne barvne eksperimentalne grafike in kot steber ljubljanske grafične šole.

Ob številnih priznanjih – tako doma kot v tujini – je leta 1960 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Med drugim je bil pomemben akter pri organizaciji prvih mednarodnih grafičnih razstav, v njegovem rodnem kraju pa so pred štirimi desetletji odprli po njem poimenovano galerijo. Riko Debenjak je umrl leta 1987 v Ljubljani.

Ko se je porodil "klasični" Debenjak v grafiki
Leto 1953 je tisto, ki pomeni tako rekoč začetek "klasičnega" Debenjaka v grafiki. Tedaj je nastala vrsta njegovih Kraševk, razvil je svoj prvi grafični cikel Panjske končnice in od takrat je mogoče kontinuirano spremljati razvoj njegovega grafičnega ustvarjanja do Magičnih dimenzij.

S to serijo je umetnik dosegel ustvarjalni vrh in "s prividom brezčasne neskončnosti svoj grafični eksperiment pripeljal do konca, njegova eksperimentalna grafika pa se je za vselej zapisala v slovensko umetnostno zgodovino kot njegov avtentični rokopis", je povedala Breda Škrjanec, kustosinja razstave v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC).

Debenjakovi grafični cikli, med katerimi so tudi Grebelca, Nečke, Morsko dno, Sledi na ometu in Drevo-skorja-smola, bodo na razstavi zastopani z vsaj enim delom, je še povedala kustosinja. In čeprav se razstava, nastala v sodelovanju z družino Debenjak, Galerijo Rika Debenjaka Kanal ob Soči in Moderno galerijo Ljubljana, osredotoča na Debenjakovo grafično produkcijo, ne zanemarja tudi drugih vidikov njegovega ustvarjanja.

Debenjak tudi kot slikar
Tako bodo predstavljeni tudi njegovi slikarski začetki in slikarski motivi, ki so mu bili najzanimivejši, kot so krajina, portret in tihožitje. Ta del razstave dopolnjuje slika, ki odraža Debenjakov poseben slog, ki se je razvil, ko je prvič raziskoval akvatinto, vrsto jedkanice, in ploskovni način dela. Kar je zanimivo, saj je navadno ravno obratno, da se slika odrazi v grafiki, je dejala kustosinja. Debenjak je po njenih besedah slikal tudi po upokojitvi, kar je manj znano, a teh slik na razstavi ne bo, njegovo slikarstvo sklepata dve olji na platnu iz Magičnih dimenzij.

In še Debenjak kot ilustrator
Predstavljen bo tudi Debenjakov obsežen ilustratorski opus. Z ilustracijami je opremil 24 knjig, v njih pa se po navedbah kustosinje odlikujejo njegov risarski talent, realistični slog in včasih literarno-lirični, drugič spet epski in monumentalni odnos do vizualne obravnave literarnih vsebin. Po njegovih predlogah je nastalo tudi več serij poštnih znamk, kopiral in izdeloval je freske, pod psevdonimom RIDE ali DERI je objavljal karikature v časopisu Pavliha.

Debenjakova dela v družbi del mlajše generacije
Pregledna razstava Debenjakovega ustvarjanja, ki prinaša več kot 100 del, bo na ogled do 11. novembra, v tem času pa se bodo v MGLC-ju zamenjale tri razstave grafikov mlajše generacije. Kustos vseh treh razstav je Božidar Zrinski.

Prvo bodo prav tako odprli danes, in sicer se bo z razstavo Anonimi predstavljala Tina Mohorović. Leta 1988 rojena umetnica se posveča tehnikam globokega tiska, še posebno jedkanici, zaradi specifičnega značaja risbe, ki ga omogočata odpor cinkove plošče pri risanju z iglo in poznejša manipulacija z dolžino in jakostjo jedkanja. Na razstavi bo predstavila serijo grafik, nastalih v zadnjem ustvarjalnem obdobju, in grafike, ki so v grafičnih ateljejih MGLC-ja nastale posebej za to razstavo.

Nadalje bo med 12. septembrom in 14. oktobrom razstavljala Alja Košar, med 17. oktobrom in 11. novembrom pa Matjaž Geder.

Odprtje razstav del Rika Debenjaka in Tine Mohorović v MGLC-ju bo drevi ob 19. uri, prva bo torej na ogled do 11. novembra, druga pa do 9. septembra.