Razstavo, naslovljeno Dr. Viktor Murnik. Slovenec sem in kdo je več?!, bodo odprli 15. januarja v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova in bo na ogled do 5. maja. Razstavo so pripravili v sodelovanju s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani.
Ogromen prispevek k razvoju slovenske telesne kulture
Slovenski telovadec, trener, doktor prava in publicist Viktor Murnik se je rodil 1874 v premožni ljubljanski družini. Po maturi je služil vojaški rok in nato študiral pravo v Gradcu, kjer je tudi doktoriral. Kot pravnik je delal na Trgovski in obrtni zbornici, kjer je bil glavni tajnik in pobudnik ustanovitve Trgovske akademije ter Ljubljanskega velesejma.
Murnik je leta 1896 v sokolstvu postal tajnik telovadnega društva Ljubljanski sokol ter ustanovil prvi moški in ženski vaditeljski zbor. Leta 1904 je prvič popeljal slovensko telovadno vrsto na mednarodno tekmovanje, leta 1907 pa vključil Ljubljanski sokol v mednarodno telovadno zvezo. Leta 1922 je organiziral prvo svetovno prvenstvo v športni gimnastiki v Ljubljani. Pod njegovim vodstvom so trenirali najboljši slovenski telovadci, med drugim Leon Štukelj, Peter Šumi in Josip Primožič.
Za Murnika je bilo znano, da je pri sporazumevanju z drugimi vedno ohranjal spoštljiv odnos do sogovornika, čeprav se z njim ni strinjal. Morda ga najbolje opiše dogodek, kako je dobil vzdevek Ata. Na pripravah za svetovno prvenstvo 1909 si je močno prizadeval, da bi izboljšali uspeh s predhodnega prvenstva. Na bradlji telovadcem ni in ni šlo, Murnik je bil slabe volje in jih je dodatno priganjal. Potem ko je končal vadbo s "Pozor, zdravo!", je stopil iz vrste Anton Thaler in rekel: "Ti, ata, ali nisi ti danes preveč siten?" Vsi so planili v smeh, Murnikovo lice se je prijazno razlezlo in vse je preplavila vesela volja.
Viktor Murnik je bil prvi vaditelj, pod katerim so slovenski tekmovalci moštveno osvojili svetovna in olimpijska odličja. Med Murnikovimi številnimi odlikovanji je tudi francosko državno odlikovanje red legije časti iz leta 1931, ki ga podeljujejo tako francoskim državljanom kot tujcem. Umrl je leta 1964 v rodni Ljubljani.
Bled: prvi del nove stalne razstave Stoji, stoji tam Blejski grad
V spomladanskih mesecih je napovedano odprtje prvega dela stalne razstave z naslovom Stoji, stoji tam Blejski grad, ki bo na ogled v razstavnih prostorih v pritličju Blejskega gradu. Prvi del razstave bo predstavil predvsem naravne danosti Blejskega kota in raznoliko arheološko dediščino, odprtje drugega dela v prvem nadstropju, ki bo namenjen predstavitvi gradu na različnih ravneh, je načrtovano za leto 2026.
Blejski grad se kot castellum Veldes prvič omenja v darovnici, izdani v Regensburgu na vzhodnem Bavarskem 22. maja 1011, v kateri nemški kralj Henrik II. podeli briksenski škofiji grad Bled in 30 kraljevskih kmetij. Blejski grad sodi med najstarejše gradove na Slovenskem, ki so izoblikovali srednjeveško fevdalno krajino. Skozi svojo tisočletno zgodovino je doživljal številne prezidave, menjave lastnikov, huje sta ga prizadela dva potresa, in sicer leta 1511 in 1690, večkrat so ga izropali in pustili propadanju.
In tako je grad po drugi svetovni vojni začel vidno propadati, leta 1947 je zagorelo še njegovo ostrešje in nekdaj mogočen grad je imel vse bolj klavrno podobo. Kmalu po uničujočem požaru pa so se oglasili varuhi dediščine. Tako se je pod vodstvom arhitekta Toneta Bitenca med letoma 1952 in 1961 odvila obnova gradu. Leta 1957 so na gradu odprli muzejsko zbirko, ki jo je pripravil Narodni muzej Slovenije.
Tri desetletja od odkritja domnevno najstarejšega glasbila na svetu
V jami Divje babe na Cerkljanskem je arheolog Ivan Turk leta 1995 odkril koščeno piščal, za katero se domneva, da gre za najstarejše glasbilo na svetu. Ta dragoceni predmet, izdelan iz stegnenice mladega jamskega medveda, bodo v muzeju v mesecu maju postavili v središče pozornosti. Neandertalčevo piščal lahko simbolno razumemo kot začetek človekovega abstraktnega mišljenja in rojstvo glasbe v paleolitiku, starejši kameni dobi, so zapisali v muzeju.
Razstava, ki bo na ogled v muzeju na Muzejski ulici, ne bo predstavila zgolj maloštevilnih kamenodobnih najdb prvih instrumentov, ampak se bo ukvarjala tudi z vprašanji, kot so: kaj je sploh glasba, kakšno pot je "prehodila" v 60.000 letih in kako je zvenela preteklost.
Narodni muzej Slovenije sicer v povezavi s piščaljo pripravlja več projektov v sodelovanju z drugimi ustanovami. Med drugim bo v prihodnjem letu potekalo snemanje glasbeno-dokumentarnega filma Rapsodija jamskega medveda v režiji Mihe Čelarja, pri katerem bo Narodni muzej Slovenije sodeloval kot koproducent. Leto neandertalčeve piščali bodo zaznamovali tudi s koncerti ambasadorja tega paleolitskega glasbila Boštjana Gombača, ki se mu bodo pridružili zasedba The Stroj ter še nekateri slovenski in tuji glasbeniki. Z izdelavo replik piščali in izvajanjem glasbe nanje se je najintenzivneje ukvarjal Ljuben Dimkarovski (1952–2016). Razstava o neandertalčevi piščali bo konec leta 2015 na ogled tudi v Cerkljanskem muzeju.
Nekdanje vsakdanje življenje v mestih v času baroka
Junij bo v Narodni muzej Slovenije prinesel tudi razstavo Barok v Sloveniji, ki je pomemben nacionalni projekt, saj so vanj vključeni še: Narodna galerija, Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ljubljanska Filozofska fakulteta – Oddelek za umetnostno zgodovino in ZRC SAZU.
Skozi razstavo, ki bo tematizirala posvetno in sakralno oblast ter vsakdanje življenje v mestih, bo tako obujen čas 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Predstavili bodo najvidnejše umetnostne arhitekturne spomenike na Slovenskem in uporabno umetnost tistega časa. Razstava bo pospremljena z dodatnim programom in prireditvami.
Poleg osrednje razstave v atriju Narodnega muzeja Slovenije, kjer bodo na ogled predmeti iz številnih drugih slovenskih muzejev, bodo s svojim programom sodelovale tudi druge ustanove. Del razstave bo na ogled v Narodni galeriji, skupaj bodo pripravili program sprehodov po Ljubljani in okolici, naslovljen Arhitektura v živo z ogledom baročnih znamenitosti. Dogodku se pridružuje graški muzej Joanneum, saj bo v tem času na ogled tudi premični Paviljon Steiermark Schau 2025, s predstavitvijo največjega in najpomembnejšega baročnega dvornega kompleksa na Štajerskem, imenovanega Schloss Eggenberg.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje