Skulptura The Invisible Enemy Should Not Exist (Nevidni sovražnik naj ne obstaja), delo Američana Michaela Rakowitza, je enega najprestižnejših piedestalov - t. i. "četrti steber" sredi Londona - zasedla do leta 2020 (do tega tedna je ljudi z istega mesta pozdravljal ogromni dvignjeni palec Davida Shrigleyja). Kip je umetnikov odziv na "kulturni genocid" in človeško tragedijo, ki se dogajata v deželah, kot sta Irak in Sirija. Uporabil je 10.500 odsluženih pločevink sirupa (pred tem je material poskusno pribil na zid svoje hiše v Chicagu, da bi videl, kako prenaša kislo in deževno vreme).

"Pravi" krilati bik, upodobitev zaščitniškega božanstva, ki se imenuje Lamassu, je približno od leta 700 pr. Kr. stal na vhodu v starodavno mesto Ninive (danes je to v bližini Mosula v Iraku). Lokacija je bila nekaj časa v rokah IS-ja, zdaj pa imajo oblast nad njo iraške vojaške sile. Bik je bil, tako kot še cela vrsta neprecenljivih artefaktov, uničen v napadih na mosulski arheološki muzej; njegovo rušenje so skrajneži v propagandne namene celo posneli.

"Palimpsest izgube"
"Umetnina postane nekakšen simbol za vsa človeška življenja, ki se jih ne da rekonstruirati - pa naj gre za kulturni genocid ali zažiganje knjig. Uničevanje artefaktov gre vedno z roko v roki s človeško katastrofo," je o svoji stvaritvi povedal Rakowitz lani, ko je bil na natečaju izbran za novega rezidenčnega umetnika na četrtem stebru. Poetično se je izrazil tudi o "palimpsestu izgube" za Iračane, njihovo kulturno dediščino in nekoč cvetoč izvozni promet.

Londonski župan Sadiq Khan je skulpturo na četrtem stebru, ki jo bo v prihodnjih dveh letih videlo vsaj 20 milijonov ljudi, opisal kot "najbrž najbolj izpostavljeno javno umetnino na svetu", Rakowitzevo stvaritev pa kot "gesto upora proti tiraniji in verskemu fašizmu" ter kot poklon pluralizmu.

Umetnikova družina je Irak zapustila leta 1946; ker so arabski Judi, so se bali za svojo varnost. Michael, ki se je rodil v Ameriki, v življenju še nikoli ni bil v domovini svojih prednikov. Njegov umetniški projekt The Invisible Enemy Should Not Exist ne pomeni samo kipa, ki je trenutno razstavljen v Londonu, pač pa bi rad poustvaril vse umetnine, pokradene iz bagdadskega muzeja in uničene na terenu v Iraku.

Salomonska rešitev za nezasedeni podstavek
"Četrti podstavek" na severozahodnem koncu Trafalgar squara so postavili že leta 1841. Mišljeno je bilo, da bo na njem stal kip Viljema IV. na konju - a je zaradi pomanjkanja denarja res ostalo le pri zamisli. Pozneje se mestni veljaki nikoli niso mogli dogovoriti, kateri monarh ali general bi si najbolj zaslužil svoje mesto ob Juriju IV., Henryju Havelocku in poveljnikih iz kolonialnih časov Jamesa Napierja.

Leta 1999 so tako začeli projekt "The Fourth Plinth", kar pomeni, da si na mestu kipa sledijo postavitve znanih sodobnih umetnikov. Svojo priložnost so do zdaj dobili že številni vodilni britanski umetniki. Led je prebijal Mark Wallinger z Ecce Homom, marmornatim kipom Jezusa v človeški velikosti, med zanimivejšimi pa je bil tudi koncept Antonyja Gormleyja, One & Other. Za sto dni je na trg postavil prazen podstavek; približno 2.400 ljudi je dobilo priložnost (posamično) zavzeti mesto na njem in tam eno uro početi, kar jim je padlo na pamet.

Odkritje najnovejšega kipa je spremljala tudi enodnevna pop-up trgovina, v kateri so prodajali tradicionalne slaščice iz iraških datljev, pa tudi sladico iz bivoljega mleka, ki jo dela umetnikova mama.