Ustvarjalca, ki je v več kot dveh desetletjih posvečanja ilustraciji dodobra izoblikoval samosvoje ilustratorsko izražanje, žene pri delu predvsem, da bi s svojimi podobami motiviral in navdušil najmlajše. Otrokom poskuša ponuditi lepši in prijaznejši svet, svet živopisnih barv, v katerem je vse podrejeno učinkoviti pripovednosti naslikanih zgodb, je ob razstavi zapisal likovni kritik in umetnostni zgodovinar Iztok Premrov. Zanje izkorišča ves svoj slikarski potencial, loteva se dinamičnih, skoraj filmsko zasnovanih prizorov, skrbno se posveti celostni podobi motiva, hkrati pa je pozoren na najmanjše podrobnosti, ki so prav tako pomembni členi naslikanega.

Magični pejsaži prijetnih barv in razpoloženj
Razpoznavnost njegove likovne govorice temelji na posebnem odnosu do zgodb, ki se jim posveti z vso vnemo in pozornostjo. Vahnov odnos do narave temelji na skrbnem študiju pokrajine in njenih značilnosti. Njegove podobe so kot magični pejsaži prijetnih barv in razpoloženj. Ogrodje naslikanih podob kipi od dogodkov, ilustrator se dobro znajde v urbanih okoljih, praznih ali pa prometa polnih ulic, domiselno upodobi notranjščine, v katerih se kaj dogaja, ko pa stopi v gozd ali med travnike, njegove ilustracije dobesedno zaživijo v obilju izraženih prvin.

Pravljično je tudi resnično in obratno
Gotovo je izpovednost ena izmed tistih vrednot, ki jo Vahen nenehno razvija v svojih ilustracijah. Verjame v lepši svet, takega tudi upodablja, pri otrocih poskuša vzbuditi občutek, da je pravljično tudi resnično in da je resnično hkrati pravljično, je še zapisal Premrov. "Pravljičnost sveta, ki jo s svojimi ilustracijami snuje avtor, je zgrajena z bogastvom izraznih sredstev, ki jih Vahen zanesljivo vodi kot slikar, oblikovalec in ilustrator. Svojo neizmerno domišljijo želi deliti z otroki, tako da jo sprejmejo za svojo, da vanjo verjamejo in si z njo odstrejo nova obzorja v ponujenih zgodbah," sklene.

Vahen se je rodil leta 1969 v Ljubljani. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je vpisal na likovno akademijo, na oddelek za oblikovanje, leta 1995 pa diplomiral na temo Razmerje med besedo in sliko v knjižnem organizmu. Od takrat se poklicno ukvarja z ilustracijo. Med drugim je ilustriral slikanice Sovica Oka, Pekarna Mišmaš, Pod medvedovim dežnikom, Smetiščni muc in druge zgodbe, Lipko in košorok, Lipko in svetovni prvaki ter Tina in medvedja moč. Med letoma 1994 in 2004 je redno sodeloval z revijo Ciciban.

Njegove ilustracije bodo v Galeriji Lek na ogled do 3. junija.