Hiša Günterja Grassa stoji v Lübecku, mestu, v katerem je umetnik živel do smrti aprila 2015. Vodja muzeja Joerg-Philipp Thomsa je povedal, da so pridobljena dela izvrsten prispevek k njihovi zbirki, v kateri imajo sicer že nekaj edinstvenih primerkov, ki jih je Grass ustvaril v 50. letih minulega stoletja. Sredstva za odkup je namenila pisateljeva fundacija, natančnega zneska pa niso razkrili. –

Naključna najdba
Ko se je Grass leta 1953 preselil iz Berlina v Düsseldorf, je kar 150 svojih del skril v shrambo pod stopnicami stanovanja, v katerem je živel. Več desetletij kasneje je dela odkril neki podnajemnik.

Grass se je v Gdansku rodil 16. oktobra 1927 in tam preživel zgodnje otroštvo. Med drugo svetovno vojno je bil ranjen kot nemški vojak. Med letoma 1949 in 1952 je študiral kiparstvo, nato je obiskoval likovno akademijo v Düsseldorfu in Berlinu. V letih 1956–1960 je ustvarjal v Parizu, nato pa v Zahodni Nemčiji. Na literarno pot je stopil s poezijo. Pisal je ironično in duhovito liriko, kasneje pa je postal oster kritik družbe.

Najbolj znan je po romanu Pločevinasti boben (1959), po katerem so 20 let pozneje posneli film, ki je osvojil tako zlato palmo kot oskarja za najboljši tujejezični film. Nobelovo nagrado za literaturo je Grass prejel leta 1999. Med Grassovimi pomembnejšimi deli so romani Pasja leta (1963), Podganka (1986) in Po rakovo (2002) ter novela Mačka in miš (1961).

Književnik je širšo javnost šokiral leta 2006, ko je v svoji avtobiografiji Ob lupljenju čebule razkril, da je bil ob koncu druge svetovne vojne član zloglasnih nacističnih enot SS. Svetovno javnost je znova razburkal leta 2012 s prozno pesmijo z naslovom Was gesagt werden muss (Kar je treba povedati). V njej je Izraelu očital, da s svojo politiko do Irana ogroža svetovni mir. V Izraelu so ga zato razglasili za persono non grato in mu prepovedali vstop na ozemlje judovske države.