Velika pregledna razstava, ki jo v Galeriji Klovićevi dvori v Zagrebu odpirajo drevi, bo na ogled do 3. marca 2024.

Z največjo razstavo stvaritev Ivana Meštrovića v zadnjih 40 letih bodo zaznamovali 140 let od njegovega rojstva in 40 let delovanja Galerije Klovićevi dvori. Postavitev v treh etažah galerije prinaša več kot 200 del, med katerimi so tako reprezentativna kot manj znana ali popolnoma neznana dela, ki so jih posodili različni muzeji in zasebni zbiralci.

Avtorici razstave, umetnostni zgodovinarki Petra Vugrinec in Barbara Vujanović, sta izbrali kronološko-tematski presek Meštrovićevega ustvarjanja, s poudarkom na kiparstvu, vse faze njegovega ustvarjanja spremlja tudi obsežen življenjepis. Galerija Klovićevi dvori je razstavo pripravila v sodelovanju z Muzeji Ivana Meštrovića, prvič pa bodo na enem mestu zbrali Meštrovićeve kiparske mojstrovine iz muzejev in zbirk doma in po svetu.

Mentor slovenskih kiparjev in Plečnikov prijatelj
Meštrović je bil pomemben tudi za slovensko umetnost, saj je bil profesor v Zagrebu, kjer so se šolali mnogi slovenski kiparji. Po koncu druge svetovne vojne pa je prevzeli profesuro na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Med drugim pa ga je na Slovenijo vezalo tudi prijateljstvo z Jožetom Plečnikom.

"Moja umetnost se izraža v trdem lesu in kamnu, toda tisto, kar umetnost vsebuje, ni ne les ne kamen, je onkraj prostora in časa. Umetnost je pesem in molitev hkrati," je leta 1924 v delu O moji umetnosti zapisal Meštrović.

Rodin ga je že med študijem razglasil za "kiparski fenomen"
Ivan Meštrović se je rodil leta 1883 v Slavoniji, a je večino otroštva preživel v Dalmaciji. Na študij umetnosti se je odpravil na Dunaju, kjer je sodeloval s secesijskim gibanjem. Že med tamkajšnjim študijem ga je slavni Auguste Rodin razglasil za "kiparski fenomen". Meštrović je po koncu študija živel in deloval na relaciji med Parizom, Beogradom in Rimom. Leta 1906 je razstavil svoj znameniti Vodnjak življenja, pet let pozneje pa mu je slavo prinesla tudi prva nagrada za kiparstvo na svetovni razstavi v Rimu.

V 20. in 30. letih minulega stoletja je nanizal več odmevnih razstav v svetovnih umetniških prestolnicah. Kljub uspehu v tujini se je redno vračal v domovino, kjer je zasnoval in izdelal vrsto monumentalnih skulptur in spomenikov. Po letu 1947 je emigriral v ZDA, kjer je leta 1962 umrl v zvezni državi Indiani.

Najznamenitejši hrvaški kipar je svoja dela tako rekoč trajno vpisal v kolektivni spomin treh nekdanjih skupnih držav: Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS in Jugoslavije. Sicer je njegovo delo po drugi svetovni vojni poniknilo v pozabo in je vnovično ovrednotenje doživelo šele v 80. letih minulega stoletja.

Avtor enega največjih kiparskih korpusov 20. stoletja na svetu
Umetnostni zgodovinarji se danes strinjajo, da je Meštrović izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, v katerih je izrazil vso svojo bujno sredozemsko čutnost. Njegovo kiparstvo danes predstavlja enega od največjih kiparskih korpusov minulega stoletja na svetu. Šele danes so bolje razumljeni njegovi psihoanalitični posegi v človeško telo, ki izražajo nekatera čustva. Ta čustva so včasih umirjena, zelo redko vesela in v glavnem žalostna. Meštrovićeva dela še danes izžarevajo neko usodo prostora, iz katerega izhajajo.