Skupina DHLM, katere ime je sestavljeno iz akronima priimkov njenih članov (Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar in Franc Mesarič), je v zgodnjih sedemdesetih letih 20. stoletja prinesla v Prekmurje modernistične vzorce in s tem izvirno ter odločilno artikulirala likovno delovanje v Prekmurju. Prav tako je posredno definirala tudi Mursko Soboto kot mesto in ga vpisala ne zgolj na lokalni, temveč širši kulturni zemljevid pomembnih kulturnih dogodkov.

Svež veter v prekmurski umetnosti
Kot je ob predstavitvi razstave povedal direktor Galerije Robert Inhof, "člani skupine s svojo inovativnostjo, modernostjo in osebnim heroizmom predstavljajo začetek resnega in mojstrskega likovnega udejstvovanja v Prekmurju, s svojim delovanjem pa so v Prekmurju omogočili nekaj, čemur se reče likovna tradicija, ki so jo prav tako izvirno in uspešno nadaljevali akademsko šolani likovni umetniki, ki so nastopili po delovanju skupine leta 1974".

Umetniki predstavljajo prvo generacijo iz Prekmurja izvirajočih likovnikov, ki so študirali na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, in ne več v Budimpešti ali Zagrebu. Niso imeli nobenega programa, človek pa jih je začel zanimati na povsem drugačen, bolj introvertiran način. V likovnem smislu pa skupina, v nasprotju od priljubljenega, a bolj ali manj neposrečenega realizma, začne iskati svoje likovne izvore in vzore v svetovnem modernizmu.

Franc Mesarič je ob tem dejal, da se je nekoliko bal te razstave, ko pa je videl slike, je bil vtis "zelo pozitiven, saj slike po pol stoletja še dihajo, imajo neko umetniško potenco".

Birsa je dodal, da so bile eden močnejših momentov pri njegovi odločitvi za slikarstvo Mesaričeve slike, ki jih je videl v obdobju hiperrealizma.

Razstava njegovih del je nadaljevanje njegove samostojne razstave iz leta 2007 v soboški galeriji, izbor pa opozarja na njegovo večsmerno raziskovanje.

Kustosinja Irma Brodnjak jih je razdelila v šest ciklov, Danzas/Plesi, In-Out, Calotipista, Exodus, Dlani in Sociologija. Povedala je, da je pri pregledu Birsovih ustvarjalnih sklopov zadnjih let opaziti očitno barvno redukcijo. "Po vsebinski plati se avtor odmika od abstrakcije, kot senzibilen opazovalec svoja dela v smislu družbene kritike izostri in s tem okrepi njihov subverzivni naboj," je dodala.

Razstavljene slike Birse so pomenljiv dokument družbe, v kateri živimo, in gledalca s tem, ko ga potiskajo čez meje udobja in všečnega, spodbujajo k premisleku, je še povedala kustosinja. Razstavi bosta odprti do 22. junija.