Razstava Krapinski pračlovek, ki jo v Viteški dvorani nad grajskim muzejem na Blejskem gradu odpirajo danes ob 17. uri, bo na ogled do 30. junija. Razstavo bo odprl njen avtor Jurica Sabol, ravnatelj Muzejev Hrvaškega Zagorja. V kulturnem programu bo na rekonstrukcijo koščene neandertalčeve piščali zaigrala Katinka Dimkaroska.

Krapinski pračlovek v različnih življenjskih položajih
Gostujoča razstava ponuja priložnost za poglobljeno razumevanje zgodovinskih in kulturnih povezav med Slovenijo in Hrvaško ter njunih skupnih korenin v preteklosti. "Obiskovalce na Blejskem gradu čaka izjemna izkušnja, saj si bo med drugim mogoče ogledati življenje in kulturo neandertalcev ter fosilne ostanke izumrlih živali," so sporočili z Zavoda za kulturo Bled.

Tako Blejski grad kot Muzej krapinskih neandertalcev sta za svoje delo na področju ohranjanja zgodovinske dediščine že prejela pomembna priznanja.

Prvi muzej so v bližini najdišča ostankov neandertalcev odprli 1952, Muzej krapinskih neandertalcev pa je svoja vrata odprl leta 2010. Razstavni prostor, ki je umeščen med griča Hušnjakovo brdo in Josipovac, meri 1200 kvadratnih metrov in je razdeljen na dve etaži. Krapinski neandertalec je predstavljen s hiperrealističnimi skulpturami francoske kiparke Elisabeth Daynes, prikazan pa je v različnih življenjskih položajih.

V muzeju skrbijo za ohranjanje in raziskovanje ene najpomembnejših evropskih arheoloških lokacij, ki sega 130.000 let v preteklost. Muzej je leta 2015 prejel znak evropske dediščine, kar je priznanje za njegov prispevek k ohranjanju in raziskovanju skupne evropske zgodovine.

Blejski grad je lani prejel nagrado živa za najboljše območje slovanske dediščine, kar potrjuje njegovo vrednost in pomen v širšem evropskem prostoru. Grad je znan po svoji bogati zgodovini in muzejski zbirki, ki obiskovalce popelje skozi razgibano zgodovino Bleda, od prvih naseljencev pa vse do danes, so sporočili z Zavoda za kulturo Bled.

Na ogled tudi stare razglednice s podobami Blejskega gradu
Blejski grad kot ena najbolj prepoznavnih slovenskih znamenitosti že dolga leta navdihuje umetnike, fotografe in turiste. Zaradi slikovite lege na pečini nad Blejskim jezerom in bogate zgodovine je bil pogosto upodobljen na poštnih razglednicah, ki so se v okviru razvoja turizma na Bledu pojavile v drugi polovici 19. stoletja. Razglednice z motivom gradu so skozi čas zaznamovale zgodovinske spremembe in napredek v tehnoloških in umetniških pristopih tiskanja in oblikovanja.

Na gradu je do konca tega meseca v prvem nadstropju muzejske stavbe na ogled tudi razstava Podobe Blejskega gradu na starih razglednicah, ki je nastala v sodelovanju med Zavodom za kulturo Bled, blejsko enoto Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica in nekdanjim županom Bleda, zgodovinarjem ter etnologom Janezom Fajfarjem.