Razstava, ki jo odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 30. novembra. V sredo, 8. novembra, bo na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC SAZU potekal tudi večdisciplinarni seminar Apologokrajine: (Kontra)produktivnost opravičil v politiki, umetnosti in institucionalnih infrastrukturah.

Na razstavi se predstavljajo Tal Adler, Marie Blum, Noa Gur, Sasha Huber, Tadej Pogačar, Sam Richardson, Merete Røstad, Simona Schneider, Sašo Stanojkovik, Esther Strauß in Virgil B/G Taylor.

Protokoli političnih, institucionalnih, kolektivnih in medosebnih opravičil
Kot je zapisala kustosinja Suzana Milevska iz Skopja, razstava kaže na možnosti raznolikih umetniških praks pri prevpraševanju protokolov političnih, institucionalnih, kolektivnih ali medosebnih opravičil. Med ključnimi predlogi razstave je, da participativne umetniške strategije in iniciative – kot so preimenovanje, redistribucija, bojkoti, pozivi k odprodajam, spravi in odškodninam – lahko sprožijo nove oblike opravičevanja in družbene transformacije.

Sodelujoči umetniki skozi svoje videoeseje, fotografije, risbe, grafike in participatorne instalacije obravnavajo različne pristope k opravičevanju in psihogeografije ter pojave in dogodke, ki kličejo po še neizrečenih opravičilih. Galerijski prostor je tako preoblikovan v nekakšen prostorski esej, ki predstavlja arhiv kustosinje, ki ga sestavljajo Apologokrajine – participativni nabor pesmi na Spotifyu, citati slovitih opravičil ter zapisani pogovori in videopogovori.

Kar je skupno znanim, akademikom, politikom in običajnim ljudem
Opravičilo je po besedah kustosinje praviloma povezano s spopadanjem s sramom, krivdo in individualnim ter kolektivnim spominom na pretekle travme in etične prekrške. Vsak "oprosti" implicira "opravičujoče se subjekte" v zapleteni mreži odnosov s subjekti, ki se jim "opravičujejo". Vprašanja, kot sta, kdo se mora opravičiti in kdo ima pravico to storiti, so torej tako pomembna, kot kako se opravičiti, ne da bi s tem povzročili še več škode, hierarhije in travm.

Pri človeških poskusih opravičevanja smo vedno znova priča zdrsom. Ne glede na to, ali so subjekti, ki se opravičujejo, znane osebnosti, akademiki, politiki ali običajni ljudje, imajo nekaj skupnega: bodisi besede "opravičujem se" le stežka izgovorijo bodisi opravičilo artikulirajo zlahka in nato naredijo napako, ko se odločajo, kaj reči ali storiti v nadaljevanju. Mnogo opravičilom je skupno to, da so bodisi že zdavnaj zapoznela bodisi so šla narobe, je še zapisala Suzana Milevska.