Leicesterski kodeks sestavlja 72 strani, ki jih je Leonardo popisal v zanj značilni zrcalni pisavi, vezan je v rdeče usnje.

360 diagramov in risb
V njem je tudi 360 diagramov in risb, ki se navezujejo na Leonardove eksperimente na področju hidravlike, geologije, paleontologije, mehanike in astronomije, pa tudi risbe za tedaj nepredstavljive inovacije, kot sta podmornica ali potapljaška maska. Osemnajst na pol prepognjenih listov je bilo nekoč zvezanih v knjigo, pozneje so knjigo razvezali in danes so listi razstavljeni posamič.

Kodeks je za razstavo posodil soustanovitelj Microsofta Bill Gates. Trenutno velja za drugo najdražjo knjigo. Gates ga je na dražbi avkcijske hiše Christie's v New Yorku novembra 1994 kupil za dobrih 30 milijonov dolarjev. Pred tem je bil v lasti ameriškega poslovneža Armanda Hammerja (1898–1990) – zato je bil poznan tudi pod imenom Kodeks Hammer – in pozneje njegovih dedičev.

Ime je dobil po grofu Leicesterskem
Sicer pa je Leicesterski kodeks poimenovan po Thomasu Coku, poznejšem grofu Leicesterskem, ki ga je kupil leta 1719.

V Italiji je bil Leicesterski kodeks nazadnje razstavljen leta 1995 v palači Querini Dubois v Benetkah, v Firencah pa je bil nazadnje razstavljen leta 1982. Tedaj si ga je v Palazzu vecchiu v treh mesecih ogledalo 400.000 obiskovalcev.

Potrebovali so več kot dve leti, da so z inovativnimi tehnologijami omogočili, da lahko danes obiskovalci na zaslonu prelistajo digitalno različico kodeksa ter preberejo transkripcijo besedil.

500 let od smrti umetnika
Poleg znamenitega Leicesterskega kodeksa je na razstavi, ki so jo pripravili ob 500. obletnici smrti umetnika v letu 2019, mogoče občudovati liste tudi iz nekaterih drugih kodeksov, denimo iz znamenitega Del moto et misura dell'acqua iz 17. stoletja, ki ga sicer hranijo v Apostolski knjižnici Vatikanu, ter Leonardovega Atlantskega kodeksa, ki ga hranijo v Biblioteki Ambrosiani v Milanu.

Razstava bo odprta do 20. januarja.

Šolal se je pri Verocchiu
Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci (1452–1519) se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu.

Bil je ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je preučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.

Kot slikar je bil po eleganci forme in umirjeni harmoniji barv pravo nasprotje drugega velikega renesančnega umetnika in sodobnika, Michelangela. Med njegovimi najbolj znanimi slikarskimi deli so Madona z otrokom (okoli leta 1474), Sv. Hieronim (okoli leta 1480), Dama s hermelinom (1485), freska Zadnja večerja v samostanu Santa Maria delle Grazie v Milanu (1495–1497) in Mona Liza (1503–1506).

V spodnji galeriji si lahko ogledate še več fotoutrinkov z razstave.