V središču postavitve Mantegna in Bellini bosta prizora Jezusa v vrtu Getsemani in Jezusovo darovanje v templju (Predstavitev v templju).

Slikarska družina Bellini
Giovanni Bellini se je rodil v Benetkah leta 1430. Odraščal je v znani slikarski družini – njegov oče je bil Jacopo Bellini, njegov brat Gentile Bellini in njegov svak Mantegna. Umetnosti se je učil pri očetu in Mantegni.

Velja za začetnika in enega glavnih predstavnikov beneškega renesančnega slikarstva. Prvi je začel uporabljati barvo kot glavno izrazno sredstvo in imel je pretanjen občutek za barvne odtenke in svetlobo. Mojstrsko je znal upodabljati psihološka stanja in osrednji motiv povezati s pejsažem. Do popolnosti je razvil tehniko oljnega slikarstva.

Vsebina njegovih slik je pretežno sakralna, v prvem obdobju je slikal predvsem Marije. Svoja dela je redko datiral. Njegovi učenci so bili Giorgione, Tizian in Palma Vecchio.

Avtor prvega znanega skupinskega portreta
Mantegna se je rodil leta 1431 v kraju Isola di Carturo blizu Vicenze. Bil je posvojenec in učenec slikarja Francesca Squarcioneja iz Padove. Nanj so vplivali tudi Donatello in Andrea del Castagno, krog humanistov v Padovi in antični klasiki.

Bil je eden glavnih likovnih umetnikov visoke renesanse v severni Italiji. Za njegove stvaritve so značilne plastične ekspresivne figure in iluzija realističnega okolja, v katerem se gibljejo. Uporabljal je svetle barve in antično ornamentiko. Kot odličen poznavalec perspektive je s svojimi kompozicijami pomembno vplival predvsem na razvoj stropnih fresk. Z upodobitvijo članov rodbine Gonzaga je izdelal tudi prvi znani skupinski portret.

Mantegna je od leta 1469 do smrti živel v Mantovi, kjer je bil dvorni slikar družine Gonzaga. Bellini pa je vse življenje preživel v Beneški republiki. Čeprav so ju ločili kilometri, njuno delo priča o tem, da je med njima ves čas potekala plodna umetniška izmenjava, piše na spletni strani muzeja.

Razstava bo na ogled od 1. oktobra do 27. januarja 2019.