Umetnina, ki upodablja tri preproste hiše v objemu krošenj dreves, je pomembna v zgodovini umetnosti, saj nakazuje umetnikov odmik v suprematizem.

"Ta zgodnja slika pokrajine prikazuje, kako je umetnik absorbiral nauke svojih kolegov iz Evrope in se hkrati odmikal v popolnoma unikatno smer, proti tistemu, kar je pozneje postalo njegov najznačilnejši in radikalni slog," je povedal Jay Vincze iz dražbene hiše Christie's. Z najznačilnejšim slogom je imel v mislih eno prvih smeri abstraktne umetnosti - suprematizem, s katerim je oznanjal osvoboditev od stvari.

Čisti geometrijski liki
Kazimir Severinovič Malevič se je rodil poljskim staršem blizu Kijeva leta 1879. Sprva je ustvarjal pod vplivom impresionistov, svojo umetniško pot nadaljeval znotraj kubizma, po obdobju dadaističnih kolažev pa je končal pri slikanju čistih geometrijskih likov.

Suprematizem je utemeljil s sliko Črni kvadrat na belem polju, ki je bila prvič razstavljena leta 1915 na zadnji futuristični razstavi v Sankt Peterburgu.

Prvič razstavljena na Moskovskem salonu
Malevičeva Pokrajina je bila prvič razstavljena na Moskovskem salonu februarja ali marca 1911, naslednje leto pa je bila na ogled v Sankt Peterburgu v avantgardni galeriji Union of Youth v okviru Malevičeve radikalne razstave Oslovski rep.

Leta 1927 je umetnik odšel v Nemčijo, s sabo pa vzel svoja najboljša dotedanja dela in jih prvič razkazal neruskim ljubiteljem umetnosti. Med temi slikami je bila tudi Pokrajina, ta je v Berlinu ostala tudi po Malevičevi vrnitvi v Rusijo. Po vzponu totalitarizma v Nemčiji in domovini je umetnik izgubil vso moč nadzora nad svojimi umetniškimi deli v tujini. Tako je ostalo do njegove smrti leta 1935.

Več kot 50 let v Kunstmuseum Baslu
Pokrajina se je spet pojavila šele po vojni, ko jo je v roke dobil Kunstmuseum Basel. Tam je bila razstavljena več kot 50 let, preden so jo predali umetnikovim dedičem. Delo iz zasebne zbirke bodo zdaj ponudili na dražbi, še prej si jo bo med 15. in 20. junijem v Londonu mogoče tudi ogledati.