Nagrado za najboljšo samostojno razstavo v sklopu meseca fotografije po izboru programskega sveta prireditve letos prejme Goran Bertok. Za razstavo Rdeče in črno, ki je bila do 14. novembra na ogled v Galeriji Kibela v Multimedijskem centru Kibla v Mariboru, bosta Bertoka nagradila podjetje Epson in organizacija CCN Kulturvermittlung Steiermark iz Graza.

Celosten ambient v Galeriji Kibela je poudaril vsebinske in formalne relacije med posameznimi zaključenimi Bertikovimi projekti ali deli v procesu ter predstavil njegovo produkcijo v zadnjih šestih letih. Fotografski ciklusi Obiskovalci (2004), Post Mortem (2007) in Rdeče (2009) ter nenaslovljena Video trilogija (2008) namreč predstavljajo kontinuirano umetniško raziskovanje avtorja, ki na podlagi lastnih konceptualnih izhodišč zaznava in upodablja človeško telo v vsej svoji krhkosti in minljivosti, kar ga je postopoma pripeljalo do skrajnega konca - fizične smrti.

Starost, bolezen, smrt in soočanje z mrtvimi telesi pomenijo svojevrstno obrobje današnje družbe, ki skozi različne informacijske kanale izpostavlja imperativ zdravja, mladosti in moči, v spremni besedi k Bertokovi razstavi razmišlja kurator Miha Colner. Bertok se smrti loteva s stališča življenja: intrigira ga njena mitologija, ki skozi zgodovino zrcali pojem t. i. dostojanstvene smrti, fascinirajo ga psihološki učinki vseprisotnega smrtnega strahu in organski ostanki nekdaj živega telesnega sistema. Smrti nikdar ne idealizira, saj vselej predstavlja strah, bolečino, agonijo in bolečino, ampak jo dojema kot posledico življenja.

Enakopravno razosebljenje v smrti
Serija Post Mortem se obrača k motivnim poudarkom, ki prikazujejo surovo realne podobe zamrznjenih teles v procesu umetnega upočasnjevanja njihovega neizogibnega biološkega propada. Avtor se v sterilnem prostoru mrtvašnice osredotoča na detajle posameznih delov telesa, ki izražajo nepopolnost, nemoč in skrajno razosebljenje. Ukrivljeni prsti, nagubana koža, porumeneli ten, potemnele očesne vdolbine, poškodovana tekstura kože in zakrčeni obrazi se nanašajo na ikonografski motiv Memento mori, ki se v svojstveni sodobni različici izogne vsakršnemu poveličevanju in moraliziranju. Pred gledalca so postavljene eksplicitne podobe smrti, kot jih pač pogojuje medij (barvne) fotografije.

K lahkotnejšim temam
Sicer pa se bodo v galeriji Photon na Križevniški ulici v Ljubljani od fotoničnih trenutkov poslovili z odprtjem razstave Marka Lipuša. Njegovi 'Fotokartuni', kot je razstavo tudi naslovil, so na presečišču med skeniranim in digitalnim fotomaterialom. Slogovno so fotokartuni mešanica stripov in karikatur, ki odsevajo trenutno razpoloženje in sodobni duh časa. Neodvisna in samostojna izrazna površina je primerljiva s pristopi Pop Arta, ki se opira na Andyja Warhola in Royja Lichtensteina, ter jo razumemo kot citat.

Modre misli, ki so navdahnile manipulacijo podob
Posamezna dela iz serije Fotokartuni so bila izvorno predstavljena občinstvu v obliki izdaj v prilogi sobotne številke dunajskega dnevnika Der Standard. Lipuš je pozval pisatelje, da napišejo misel, na podlagi katere je ustvaril podobo. V primerjavi s svojo prejšnjo potjo, ki ga je vodila skozi svet analogne fotografije, se je tukaj osredotočil na izrazne možnosti digitalnih medijev, z njegovimi besedami: "Digitalna fotografija dopušča nove pristope in nove umetniške možnosti. Nizanje pikslov ustvarja osnovno obliko digitalne fotografije. Realistična slika je v digitalni obliki sestavljena iz posameznih digitalnih slikovnih pikic, razpustitev realnega pa pomeni osnutek mojih fotokartunov. Nizanje digitalnih barvnih pikic v drugačni, nerealni obliki je osnova omenjene izrazne estetike. Spreminjanje nizanj pikslov je temeljna značilnost tega fotografsko-umetniškega projekta."

V galeriji si oglejte nekaj primerov Lipuševih 'fotokartunov', nato pa še utrinke z nagrajene razstave Gorana Bertoka.