Razstava bo v Muzeju steklene umetnosti v Toyami na Japonskem na ogled do 14. oktobra, nagrajeno delo Tanje Pak pa bo nato postalo del stalne zbirke muzeja.

V delu z naslovom Rêverie umetnica prevprašuje krhkosti in minljivosti našega bivanja, o eterični prisotnosti in o našem minljivem, skoraj nematerialnem obstoju. "Ob premišljevanju o bistvenih vprašanjih postavlja izziv, kako idejo krhkosti in navidezne lahkotnosti prenesti v materijo, kjer skoraj izgine in za seboj pusti le misel, občutek. Povezuje se z vprašanjem, kaj se skriva za domnevno lahkotnostjo in breztežnostjo ter kaj resnično dela naša hrepenenja in sanje eterične," so o nagrajenem delu zapisali pri Kreativni bazi. Sicer je bila Osnova za delo Rêverie postavitev Rêveries/Tja v Križevniški cerkvi v Ljubljani v sklopu 70. Ljubljana festivala.

Izmed 785 prijavljenih del 50 izbranih za razstavo
V mednarodni žiriji na Japonskem so bili direktorji sodobnih muzejev in priznani strokovnjaki. Za tretji trienale po vrsti je izbirala med 785 deli 580 umetnikov iz 50 držav in za razstavo izbrala okoli 50 del. Sicer vsaka tri leta podelijo eno nagrado grand prize, eno zlato nagrado, dve srebrni in pet nagrad žirije.

Tanja Pak je v svojem govoru poudarila, da "nihče od nas ni otok. Zato sem trdno prepričana, da brez vseh ljudi, ki so z mano potovali to pot, nič ne bi bilo mogoče; moje Rêveries bi ostale zgolj moje sanje. To je tudi moje današnje sporočilo: oblak sanj je le oblak. Lahko izraža moja čustva in moja hrepenenja, lahko ponazarja krhkost in neizmerno moč, ki se skriva za njo. Zaobjame lahko tišino in samoto".

A je nadalje opomnila, da "ne more biti slišan, kadar je sam. Ko je oblakov veliko, se dotikajo in se med sabo sporazumevajo, razdalje med njimi so tiste, ki določajo njihovo prisotnost. Zato verjamem, da lahko ljudje naredimo ta svet miren, trajnosten in boljši, če si med seboj delimo občutljivost, spoštovanje in notranjo moč, tako kot to počne moje valovanje sanjarij. Le tako bomo, kot to skrajno gracilno in presunljivo na konicah prstov naredi Maja Plisecka, ko v Labodjem jezeru upodobi umirajočega laboda, lahko dosegli skoraj eterično lepoto, ki v sebi nosi vse naše občutke, hrepenenja in bolečine. Le skupaj bomo imeli prostor za sanjanje svojih san".

Umetniško sporočilo, ki je univerzalno in odmeva po vsem svetu
Tako podelitve nagrade kot odprtja razstave se je udeležil tudi veleposlanik RS na Japonskem Jurij Rifelj. Med nagovorom ob odprtju je poudaril, da slovenska umetnica prihaja iz države z močno srednjeevropsko kulturno tradicijo, kjer sta umetnost in kultura cenjeni, so še sporočili iz Kreativne baze.

"Nagrada dokazuje, da je njeno umetniško sporočilo univerzalno in odmeva pri ljudeh po vsem svetu. Na žalost živimo v času, ko se univerzalna sporočila, ki nagovarjajo in pošiljajo pozitivne vibracije celotnemu človeštvu, pogosto izgubijo ali razdrobijo. Umetniki, med katere spada Tanja Pak, s svojimi umetniškimi sporočili pomembno podpirajo to univerzalnost, ki predstavlja element harmonične in pozitivno uravnotežene interakcije med različnimi kulturami in narodi. To priznanje tudi dodatno krepi odlične odnose med Slovenijo in Japonsko," je sklenil Rifelj.

Leta 1971 v Rogaški Slatini rojena Tanja Pak je diplomirala iz industrijskega oblikovanja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), nato še magistrirala iz umetnosti na londonskem Royal College of Art. Ustvarjalno se ukvarja s kiparstvom, prostorskimi umetniškimi postavitvami in oblikovanju uporabnih steklenih predmetov. V umetniških delih raziskuje predvsem občutke osamljenosti in samosti, pri čemer izpostavlja iskanje bližine ter krhko naravo medsebojnih vezi in razmerij.

Njene dosežke je že večkrat opazila in nagradila tako domača kot tuja strokovna javnost. Tudi sicer veliko razstavlja, njena dela so predstavljena med drugim v mednarodnih publikacijah ter so vključena v javne in zasebne zbirke. Je tudi redna profesorica na ALUO-ju.