Oglas
Potomec judovskega bankirja iz Berlina Julius Schoeps je namreč dosegel začasno prepoved dražbe enega izmed del Pabla Picassa. Platno Portret Angela Fernandeza de Sota, ki je eno ključnih del tako imenovanega Picassovega modrega obdobja, bi moralo po Schoepsovem mnenju pripadati njegovi družini, in ne umetniški fundaciji skladatelja Andrewa Lloyda Webbra. Fundacija je sliko želela prodati ta teden, ali bo kupčije zares sklenjena, pa naj bi bilo znano do sredine tedna, ko bo primer preučilo ameriško sodstvo.
Schoeps ujel zadnji trenutekJulius Schoeps je prodajo preprečil v zadnjem trenutku. Slika, ki jo poznamo tudi pod naslovom Pivec absinta, je namreč že prispela v prostore newyorške dražbene hiše Christie's in "lovci" na dragocene umetnine so že računali, koliko zmorejo ponuditi za sliko, katere vrednost so pri Christie'su ocenili na od 40 do 60 milijonov ameriških dolarjev. Novega rekorda v umetniških kupčijah tako ni pričakovati, saj je v začetku novembra mehiški poslovnež David Martinez za platno vodilnega predstavnika akcijskega slikarstva odštel kar 140 milijonov dolarjev.
11 let niso imeli težav
Na nove zaplete pa se je že odzvala umetniška fundacija Andrewa Lloyda Webbra, ki je Schoepsove trditve zavrnila kot popolne laži, ki za svoje zahteve nimajo nobene zakonske podlage. Kot je povedal tiskovni predstavnik fundacije, ta o tožbi ni vedela vse do ponedeljka zjutraj. "Picassa nima v lasti posameznik, ampak dobrodelna ustanova, katere glavni cilj je povečevati znanja javnosti glede razumevanja in cenjenja umetnosti," je dejal tiskovni predstavnik, ki je dodal, da se v 11 letih, kolikor časa je imela organizacija slikov lasti, oglasil nihče, ki bo dvomil o lastništvu znane slike.
Fundacija je sliko kupila maja leta 1995, po navedbah dobrodelne organizacije pa je delo pred njo hranilo pet lastnikov. Po navedbah fundacije naj bi sliko prvi prodal Paul von Mendelssohn-Batholdy, ki jo je na prodaj postavil 31. avgusta 1935 v Berlinu, nato pa je slika do leta 1995 zamenjala še štiri lastnike.
Kdaj bo dokončno razjasnjeno lastništvo vseh umetnin?
Ugotavljanje lastništva umetnin, ki so jih v obdobju vladavine nacionalsocialistične stranke zaplenili premožnim Judom, je ena najzahtevnejših nalog, s katerimi se še danes, torej 60 let po koncu druge svetovne vojne, ubadajo v Nemčiji in Avstriji. Naloga je tako težka tudi zato, ker so nacisti zaplembo pogosto prikazali kot zakonito prodajo in so svojim "žrtvam" tudi izstavili račun. Denarja pa Judi nikoli niso prejeli, ali pa le malenkost. A ta je zadostovala za to, da kupčiji nihče ni mogel očitati nezakonitosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje