Za razstavo, ki so jo odprli v blejski galeriji Deva Puri, so zbrali tudi nekaj še nikoli razstavljenih del cenjene slikarske četverice.
Razstava, ki jo je odprl začasni minister za kulturo Boštjan Žekš in bo na ogled do 27. novembra, predstavlja približno 50 slik Matije Jame, Riharda Jakopiča, Mateja Sternena in Ivana Groharja. Mnogo del so za to priložnost posodili zasebni zbiratelji, zaradi česar je njihov ogled toliko bolj enkratna priložnost.
Slikarji, osvobojeni tradicije in institucije
Slovenski impresionizem se je 'rodil' v zasebni slikarski šoli Antona Ažbeta v Münchnu. Učitelj sam ni bil impresionist, vendar je s svojimi svobodnimi načeli vplival na marsikaterega umetnika, ki se je med letoma 1890 in 1905 znašel v njegovi šoli. Tam so se srečali in zbližali vsi štirje slikarji, ki jih danes imenujemo predstavniki slovenskega impresionizma. Jakopiča, Jamo, Sternena in Groharja je družila predvsem ideja o nečem novem in pod vplivom francoskih impresionistov so postali raziskovalci in iskalci lastne metode. Osvobodili so se akademskih predsodkov, tradicije in institucije.
Obisk Bleda se te dni izplača tudi zaradi razstave keramičnih del vsestranskega španskega mojstra Pabla Picassa. Pod naslovom Leta na Azurni obali je v galeriji Deva Puri na ogled okrog 50 malo poznanih keramičnih predmetov tega znamenitega španskega slikarja, grafika in kiparja, ki se je z oblikovanjem in poslikavanjem keramike ukvarjal od leta 1946 do smrti leta 1973.