Oglas
Večer prvega dne bienala je zaznamovala slovesna podelitev zlatih levov. Najbolj prestižno nagrado, zlatega leva za življenjsko delo, je na slovesnosti v Teatru alle Tese v Arsenalu prejela ameriška umetnica Barbara Kruger.
Priznanje za najboljše razstavljeno delo na osrednjih dveh razstavah bienala je prejel nemški kipar in grafik Thomas Schuette, njegova dvojnica v kategoriji umetnikov, mlajših od 35 let, pa je Regina Jose Galindo iz Gvatemale. Žiranti so presodili še, da se z najboljšo nacionalno predstavitvijo lahki pohvali Francija.
Ida Gianelli na čelu žirij
O dobitnikih nagrad sta presojali dve žiriji, ki jima je poveljevala Ida Gianelli, sicer direktorica Muzeja sodobne umetnosti Castello di Rivoli, ki je bila izbrana tudi za kuratorko italijanske predstavitve na naslednjem bienalu. V žiriji, ki je presojala prispevke posameznih umetnikov, so sedeli Hendrik Driessen, direktor muzeja sodobne umetnosti De Pont v Tilburgu na Nizozemskem, Kathy Haldbreich, direktorica umetniškega centra Walker v Minneapolisu, Geeta Kapur, umetnostna kritičarka in kustosinja iz New Delhija, in Ousseynou Wade, generalni sekretar umetniškega bienala v Dakarju.
Odločitev, katera nacionalna predstavitev je najboljša, pa je bila v rokah Dana Camerona, višjega kuratorja v Novem muzeju sodobne umetnosti v New Yorku, Uda Kittelmanna, direktorja Muzeja za moderno umetnost v Frankfurtu na Majni, Liliane Lanes, umetnostne zgodovinarke in kuratorke iz Havane, in Fumia Nanja, pomožnega direktorja v muzeju umetnosti Mori v Tokiu.
Bienale preveva celotne Benetke
Osrednji razstavi 51. poglavja v zgodovini beneškega bienala sta zasnovali umetniški direktorici María de Corral in Rosa Martínez. Postavitvi ponujata sistematičen pregled svetovnega sodobnega likovnega ustvarjanja od 70. let 20. stoletja pa do danes. Da bi Benetke v naslednjih mesecih resnično dihale skupaj z bienalom, so glavni razstavi dopolnili z desetimi skulpturami, ki so jih razpostavili po mestu.
Pomemben del vsake izvedbe beneškega bienala so tudi nacionalne predstavitve, v okviru katerih države predstavljajo svoje sodobne likovne ustvarjalce. Letos je v Benetkah nacionalne predstavitve pripravilo 73 držav. Prvič so prikaz delčka svoje likovne pokrajine v Benetke poslali Afganistan, Albanija, Maroko, Belorusija, Kazahstan, Kirgizija in Uzbekistan.
Ob srebrni obletnici kraljevega zakona
Beneški bienale, ki je prvič zaživel leta 1895, je že več kot stoletje eden najbolj zgoščenih in atraktivnih pregledov smernic v svetu sodobne umetnosti. Prestižni kulturnoumetniški dogodek je nastal na pobudo beneškega mestnega sveta. Ta je 19. aprila 1893 predlagal, da bi kot počastitev kralja Umberta savojskega in kraljice Margherite savojske srebrne obletnice poroke ustanovili bienalno italijansko umetniško prireditev. Že prvo poglavje v mogočni zgodovini bienala je pritegnilo več kot 200.000 ljubiteljev "lepih umetnosti", saj se je v mestu na koleh predstavila množica takrat vodilnih umetnikov italijanskega in mednarodnega vizualnega ustvarjanja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje