Razstava Hommage a Frančišek Smerdu: šestdeset let kasneje, ki jo v Križevniški cerkvi odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 2. septembra.

Frančišek Smerdu je pomembno zaznamoval slovensko umetnost tako z majhnimi intimnimi plastikami, katerih izraznost dosega izjemno monumentalnost, kot z velikimi javnimi spomeniki, v katerih se odraža posebna intimnost, je zapisala kustosinja razstave Nelida Nemec.

Najraje je ustvarjal v različnih materialih, najraje v marmorju, učinek zglajene, mehke kiparske gmote je ritmično stopnjeval z bolj slikovito obdelavo površine z živahno igro svetlobe in senc. Na razstavi je na ogled izbor male plastike, ki je v lasti družine njegove hčerke Mojce Smerdu, ki je prav tako akademska kiparka.

"Apolinična lepota njegovih ženskih figurin v različnih pozah in s preprostimi atributi, kakršni so šal, brisača, vrč, pladenj ali prt, doseže še večjo intimnost v bolj svobodni obdelavi in topli barvi gline," so zapisali v Narodni galeriji ob razstavi leta 2021. Pri tem so opozorili še na Smerdujeve portretne glave in spomeniško kiparstvo, v katerem se je na izviren način približal estetiki socialističnega realizma. To je zaznamoval – v nasprotju z mirno poetiko zasanjanih ženskih likov – z gibanjem in zanesenim vznemirjenjem.

Leta 1908 v Postojni rojeni Frančišek Smerdu je leta 1932 končal akademijo v Zagrebu. Od leta 1946 je bil redni profesor za kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Skupaj z drugimi študenti zagrebške likovne akademije je bil član Kluba neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov. Umrl je leta 1964 v Ljubljani.