Razstava z naslovom Čas teče, ki jo v Galeriji DLUL odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 30. marca.

Mojca Pokrajculja na pragu abrahama
Razstava zaobjema širok časovni razpon, ki sega vse od karikatur iz Mančkovih študentskih let do najnovejših ilustracij. Kako hiter je tek časa, dokazuje to, da bo njegova Mojca Pokrajculja naslednje leto praznovala 50 let, je opozorila kuratorka razstave Barbara Stenovec. Njegovi so tudi risani junaki, kot so Modri medvedek, Cufek, Brundo Rjavček, Dajnomir in Miliboža oziroma Hribci, ki so popestrili marsikatero otroštvo.

Kuratorka je dodala še, da Manček z nekaj drobnimi potezami zariše obraze in figure, jih postavi v prostor in naseli v pokrajino, jim vdihne prepričljiv karakter in ustvari kretnje, da oživijo in nas nagovorijo bodisi z besedami ali brez njih. V zgodnjih letih ustvarjanja je svoje osnovno izrazno sredstvo našel v risbi in se ji je povsem posvetil, kmalu pa v njej izoblikoval prepoznaven osebni slog. Moč njegove ustvarjalne poteze se kaže tudi v barvnih podobah, kjer osnova ostaja jasna risba, s katero zamejuje barvo, ki jo sekundarno nanaša večinoma s tehniko akvarela in suhih barvic.

Za Mančkova dela je značilno, da dogajanje večinoma obravnava z otroške perspektive, s katero ustvari potrebno distanco, da lahko brez moraliziranja pokaže na občečloveške vrednote. Tovrsten princip posebej učinkovito izraža v karikaturah in satiričnih risbah, v katerih sicer kritično zaostri svoj pogled na človeka in družbo, je še dejala kuratorka razstave.

Ilustracije za več kot 200 knjig, od tega 30 avtorskih
Marjan Manček (1948, Novo mesto) je po diplomi iz angleščine in zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti ustvarjal kot karikaturist, ilustrator in filmski animator. Ilustriral je več kot 200 knjig, med njimi 30 avtorskih, ustvaril pet likovnih zasnov za lutkovne predstave in deset kratkih animiranih filmov. Njegove karikature so bile deležne objav v evropskih antologijah risanega humorja in satire Opus International (Pariz, 1972) in Satirikon (Berlin, 1980).

Za svoje delo je med drugim prejel Levstikovo nagrado za življenjsko delo (2007), nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo (2016) in nagrado Saše Dobrila za življenjsko delo na področju animiranega filma (2023). Deležen je bil tudi nominacije za mednarodno Andersenovo nagrado (2016).