Takrat so v novi depo preselili nekaj živalskih mumij ter nekaj posod iz žgane gline, ki so služile kot sarkofagi za mumije. Pred tem so jih dodobra očistili in raziskali, pri čemer so v eni izmed njih nepričakovano naleteli ne le na živalsko mumijo, ampak tudi na lanen omot, v katerem so se skrivali fragmenti do tedaj neznanega svitka papirusa, beremo na spletni strani muzeja.

V družbi ducata mumij svetih živali
Sicer postavitev združuje 50 eksponatov iz obdobja starega Egipta, poleg fragmentov papirusa so vključene tudi fotografije, ki dokumentirajo proces raziskovanja in restavriranja papirusa, ter 12 mumij svetih živali - ptic, mačk, psov, krokodilov in kač, pa tudi lesene in bronaste skulpture svetih živali iz egiptovske zbirke Umetnostnozgodovinskega muzeja, je po pisanju hrvaške tiskovne agencije Hina povedala restavratorka in kustosinja Vanessa Novak.

Selitev zbirke nadvojvode iz Trsta na Dunaj
Papirus je popisan z obeh strani, iz besedila pa je mogoče razbrati datum nastanka. V dunajski muzej je najverjetneje prišel v 19. stoletju, ko so v cesarsko zbirko na Dunaju z gradu Miramare v Trstu prepeljali zbirko habsburškega nadvojvode Ferdinanda Maksimiljana, poznejšega mehiškega cesarja.

Papirus se sploh prvič razkazuje javnosti
Raziskave so po besedah vodje egiptovske zbirke v muzeju Regine Hölzl pokazale, da je papirus nastal torej okoli leta 1100 pr. n. št., tkanina, v katero je bil ovit, pa je iz istega obdobja kot mumije svetih živali - od leta 380 do leta 300 pr. n. št. - oziroma 700 let mlajša. Restavratorske postopke so začeli leta 2014, zdaj pa je ta dragocena najdba prvič na ogled javnosti, je še povedala Hölzlova.

Razstava Pozabljeni papirus, ki so jo odprli 8. maja, bo na ogled do 16. septembra.