V Škotski narodni galeriji moderne umetnosti v Edinburgu je na ogled velika razstava del pionirja nemškega ekspresionizma Emila Noldeja z naslovom Barva je življenje. Gre za najobsežnejšo razstavo, posvečeno temu umetniku v Veliki Britaniji v zadnjih dveh desetletjih in šele drugo razstavo njegovih del na Škotskem. Na ogled bo do 21. oktobra.

Na ogled je več kot 120 slik, risb, akvarelov in grafik, ki jih je posodila nemška fundacija Nolde Stiftung Seebüll. Ta domuje v hiši, ki jo je Nolde sam zasnoval leta 1927 in nato v njej živel do smrti. Razstava prikazuje njegovo umetniško pot med letoma 1901 in 1950.

Nemškemu ekspresionizmu je vdihnil skoraj mistično razsežnost
Emil Nolde (1867–1956) je bil eden prvih ekspresionistov in osrednjih oseb avantgarde, njegovo delo je prepoznavno po drzni uporabi barv. Škotska razstava na ogled postavlja tako slikarjeve zgodnje krajine kot njegove poznejše barvite oljne slike. Pojavljajo se tako motivi vojakov, soočenih s prvo svetovno vojno, kot verski motivi, kjer je zaslediti mešanico spiritualnosti in erotike.

Slike razkrivajo tudi Noldejevo strast do upodabljanja mogočnega neba, ravne in dolgočasne pokrajine ter razburkanega morja s severa domače Nemčije, navdušenje nad berlinskimi kavarnami in kabareti ali vlačilci iz hamburškega pristanišča. Risal je tudi ljudi in kraje, ki jih je videl na potovanju po južnih morjih leta 1914.

Blizu vasice Nolde rojeni umetnik s pravim imenom Emil Hansen je bil najprej rezbar. Med letoma 1892 in 1897 je poučeval na obrtni šoli v St. Gallenu. Od leta 1898 je študiral v Münchnu, Parizu in Københavnu. Od leta 1906 je bil član skupine Die Brücke (Most), a je večino svojega življenja delal samostojno in okoli leta 1909 razvil lasten ekspresionistični stil. V letih 1913 in 1914 je potoval po Novi Gvineji, kjer je nanj naredila velik vtis t. i. primitivna umetnost.

Ironija usode
Nacisti so leta 1937 iz muzejev odstranili več njegovih del, saj so jih razumeli kot primerke izrojene umetnosti, in to čeprav je simpatiziral z nacizmom in se pridružil Hitlerjevi stranki.

Nad umetnikom je od leta 1941 naprej visela prepoved slikanja. To je bil za Noldeja, ki je bil predan podpornik režima, hud udarec. Vendar pa je ne glede na prepoved slikal in ustvaril na stotine akvarelov, ki jih je sam imenoval "nenaslikane slike". Ugled je znova pridobil po koncu druge svetovne vojne.