Skromnejša seveda zgolj v dimenzijah, saj je bil beneški vedutist Canaletto znan po že kar pikolovski natančnosti, s katero je v svojo skicirko risal in zapisoval poglede na mesta in arhitekturo.
Za čim večjo topografsko natančnost se je posluževal pomagala camere obscure, vendar je to vedno podredil pomembnejšim kompozicijskim določilom. Platna tega slavnega slikarja, čigar pravo ime je bilo Giovanni Antonio Canal, a se ga je prijel vzdevek Canaletto (majhen kanal), so del stalnih zbirk vseh večjih galerij starejše umetnosti na svetu, v beneški palači Grimani pa trenutno predstavljajo njegovo skicirko.

Pod naslovom Canaletto. Beneška skicirka (Canaletto. Il Quaderno veneziano) bo do 1. julija poleg skicirke na ogled 24 risb iz zasebnih in javnih zbirk, ki omogočajo vpogled v slikarjev ustvarjalni opus. Skicirka z merami 175 x 235 milimetrov je sestavljena iz sedmih snopičev, ki so jih skupaj zavezali šele v 19. stoletju. Risbe v njej so verjetno nastale v krajšem obdobju, Canalettu pa so pozneje služile pri slikanju večjih delih. Ne le skice, tudi zraven pripisane opombe o barvah, materialih in krajih, ki jih je mojster 'zabeležil' v skicirko, so umetnostim zgodovinarjem pri proučevanju umetnikovega dela v veliko korist.

Od skicirke do platna
Kako je skice pozneje prevedel na velika platna, ponazarjajo zraven razstavljene slike, ki jih hranijo v priznanih galerijah, kakršni sta beneška Galerija Akademija in firenška galerija Uffizi. Skicirko si je na postavitvi mogoče ogledati tudi digitalno, videi pa ponazarjajo Canalettov ustvarjalni proces. Razstavo spremlja faksimile Canalettove skicirke z zgodovinskim esejem o Canalettu kuratorice beneške postavitve Annalise Perisse Torrini.

Slikar z občutkom za lepoto arhitekture
Canaletto je bil pristen Benečan, v lagunskem mestu se je leta 1697 rodil in tam leta 1768 tudi umrl. Na slikarstvo umetnika, ki je sprva študiral scenografsko slikarstvo, je vplivalo zlasti delo vedutista Luca Carlevarijsa in umetnost Giovannija Paola Panninija. Čeprav so najbolj slavne in verjetno zlasti glede na dostopnost motiva tudi najbolj številčne prav podobe Benetk, pa je slikal tudi London in Rim. Perspektivo je obvladal do potankosti, bil je precizen opazovalec in imel prefinjen občutek za lepoto arhitekture. Nianse atmosfere, v katero je ujel podobo mesta, je ustvaril s preigravanjem svetlobe in sence ter različnim koloritom neba, življenje pa so njegovim vedutam dajali drobni žanrski prizori.

Benetke osvojijo London
Slava njegovih vedut je presegla meje italijanskih dežel, posebej priljubljen je bil pri angleških zbirateljih. V Angliji, ki jo je večkrat obiskal med letoma 1746 in 1756, še danes hranijo nekaj pomembnih del beneškega kanala in Trga sv. Marka (več del hrani londonska Narodna galerija). Benetke je pogosto slikal v mehkih rožnatih in svetlomodrih odtenkih.