Razstava Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki jo v Galeriji Jakopič odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 26. januarja 2025. Kuratorja razstave sta kustosinja Galerije Jakopič Julija Hoda in idejni pobudnik razstave Metod Blejec, čigar fotografije so tudi na ogled.

Razstava Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki jo v Galeriji Jakopič odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 26. januarja 2025. Kuratorja razstave sta kustosinja Galerije Jakopič Julija Hoda in idejni pobudnik razstave Metod Blejec, čigar fotografije so tudi na ogled.

Razstava sicer vključuje tako barvne kot črno-bele fotografije 33 avtorjev in petih avtoric. Dela so razporejena tematsko, dopolnjuje jih tudi koledar dogajanja tega obdobja. Razstava je pospremljena s spremljevalnim programom, izšel je tudi razstavni katalog. V okviru razstave bodo ustvarili tudi spletni priročnik za fotografiranje protestov na terenu.

Medij, ki odločilno prispeva h kolektivnemu spominu družbe
Po besedah vodje Galerije Jakopič Marije Skočir je ta razstava predvsem in v prvi vrsti poklon tako profesionalnim kot ljubiteljskim fotografom, ki so v pandemičnem obdobju spremljali različne protestne akcije in demonstracije. Tovrstnih dogodkov je bilo več kot 170. Dodala je, da je namen razstave ovrednotiti ta pomembni fotografski opus, saj fotografija ostaja medij, ki še zmeraj odločilno prispeva h kolektivnemu spominu družbe. Poudariti velja tudi, da je ta razstava z več kot 250 predstavljenimi fotografijami tudi ena največjih razstav slovenske fotografije.

Kustosinja Hoda je povedala, da je skozi fotografski objektiv ujeto protestno dogajanje med marcem 2020 in aprilom 2022. Na razstavi je po njenih besedah izpostavljena tudi vloga fotografov kot očividcev pri beleženju zgodovinskih dogodkov in pri ustvarjanju kolektivnega spomina.

Vabilo posameznikom, da pošljejo svoje fotografije protestov
Avtorji razstavljenih fotografij so razstavo tudi sooblikovali. Med njimi je 19 fotografov, ki so spremljali in z objektivom dokumentirali več kot 30 protestov, 19 pa so jih, da bi razširili nabor perspektiv in pogledov, izbrali na podlagi odprtega poziva, je pojasnil Blejec. Prav tako pa v Galeriji Jakopič ves čas trajanja razstave vabijo posameznike, da jim posredujejo svoje fotografije protestov iz omenjenega obdobja, saj so jim na razstavi odmerili svoj razstavni prostor. Postavitev bo tako do sredine januarja nadgrajena še s fotografijami obiskovalcev.

Kustosinja je poudarila še, da parolo naša last nemara poznamo že od prejšnjih protestov, ko so jo protestniki v času gospodarske krize uporabljali v kontekstu kapitala. V času pandemije pa se je ta parola razširila še druge pomene – kot je na primer javni prostor, ki se je v pandemičnem času omejeval z ograjami, in na takrat zaprte javne ustanove.

Tudi različne perspektive istih dogodkov
Razstavljene fotografije so razvrščene v tematske sklope, ki v ospredje postavljajo različne vidike protestov. Prvi sklop je naslovljen Nova realnost, sledijo mu Besede, Simboli, Performans, Obrazi in Represija. V zadnjem sklopu z naslovom Fotografi fotografije dopolnjujejo še videopričevanja več fotografov o dogajanju na terenu. Postavitev na svojevrsten način zamejujejo trije stebri v razstavnem prostoru, na katerih so predstavljene različne perspektive istih dogodkov.

Informiranje, mobilizacija in dokumentiranje
Kot je v strokovnem besedilu v razstavnem katalogu zapisal Ilija Tomanić - Trivundža, izredni profesor na Katedri za medijske in komunikacijske študije na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, je protestna fotografija "rezultat raznolikih fotografskih praks, v katerih sodelujejo tako profesionalni fotoreporterji, dokumentarni fotografi, aktivisti in predstavniki civilne družbe kot tudi amaterski fotografi in udeleženci protestov", v osnovi pa ima tri funkcije: "informiranje, mobilizacijo in dokumentiranje".