Umetnostni zgodovinar Janez Balažic je pred odprtjem razstave povedal, da Červka poznamo po izvrstnem opusu črnih slik, s katerimi je že 30 let univerzalno prisoten. V zadnjih dveh ustvarjalnih letih pa ga je zaznamovala močna izkušnja in ob tem edinstvena umetniška produkcija.

"Vanje kontemplativno vstopamo v neštetih pogledih"
To je začel osmišljevati lani, v dveh projektih, ki ju je domišljeno sintetiziral v Intermezzo Aleksander Červek trio. Prva razstava je bila v Črnomlju od junija do avgusta, v mariborskem razstavišču KiBela oziroma Kibla pa avgusta in septembra.

"Celotni intermezzo, vse, kar je vpel v medigro, predstavlja uverturo v 'koncert', ki ga orkestrirajo 'črne' slike. Červek jih je od poznih osemdesetih let 20. stoletja do danes razvil v edinstveno umetniško izpovednost. Izjemna tektonika in bravurozno oblikovane teksture 'črnih slik' omogočajo, da vanje kontemplativno vstopamo v neštetih pogledih," ob Červkovem ciklu ugotavlja Balažic.

Zvenijo s svetlobnimi premenami, kot kozmične avre
Slike Sandija Červka po presoji umetnostnega zgodovinarja "v resnici zvenijo: s svetlobnimi premenami, kot kozmične avre. In od tod naprej več nismo v intermezzu." Po njegovih besedah umetnik v projektu omogoča uvid v svoje univerzalne likovne postulate in nam jih razpira kot pričevanje.

"Červkov ingeniozni kreativni potencial, likovno skrajno domišljene realizacije ponujajo univerzalno zavezujoče likovne recepcije, izvirne in presežne umetnine pa samo še odločneje prispevajo k razumevanju umetnikovega celotnega opusa in predstavljajo neprecenljiv prispevek ter neizmerno likovno bogastvo v slovenskem in v širšem, mednarodnem kulturnem okolju," je med drugim povedal Balažic.

Za črne slike ni bilo primernega prostora
Červek se je odločil, da ne bo več ustvarjal črnih slik, deloma tudi zato, ker v Sloveniji ne premoremo galerij, ustreznih njegovim slikam. Gledalci jih tako niso imeli možnosti videti takih, kot so v resnici oziroma jih vidi v ateljeju.

"Prvič se nem je to posrečilo v ljubljanski galeriji Novak, kjer smo se tri mesece ukvarjali z razsvetljavo črnih slik. Potem sem začel eksperimentirati, najprej z malimi slikami, potem so stvari stekle po svoje," je povedal Červek.

"Vse to je nekakšna predigra ali predtavanje za nastanek črnih slik, to je proces razmišljanja, ki je potreben vsakič znova, preden se lotim črne slike, ker se moraš od teh psihično in fizično občasno odmakniti, da se lahko izpraznjen lotiš novih," je dodal.

Vpliv koncerta skupine King Crimson
Za naslov razstave je bil odločilen koncert skupine King Crimson pred dvema letoma, ki je Červka presenetil, ker so skladbe iz leta 1968 s popolnoma drugačno zasedbo zaigrali celo bolje kot ob nastanku. (Enega izmed nastopov skupine King Crimson si lahko ogledate spodaj.)

"Tako kot je Robert Fripp pri skupini eksperimentiral in se vedno znova vračal, tako je zdaj pri meni v ospredje stopil Aleksander," je še povedal Sandi Červek.

Razstava njegovih del bo v soboški galeriji na ogled od današnjega odprtja do 16. junija. Prav tako si bo mogoče do takrat ogledati razstavo Draga Tršarja Monument, risbe na japonskem papirju.